 |
|
glasbeni abonma XXVI. sezona
Moški pevski zbor Honved, Madžarska
ponedeljek, 16. oktober 2006, ob 20.15
Novo sezono glasbenega abonmaja v Kulturnem domu Nova Gorica začenjamo z zborovskim dogodkom, ki ga bo oblikoval priznani madžarski moški pevski sestav in nam bo s svojim nastopom zagotovo odstrl vsaj nekaj skrivnostnih lepot madžarske ljudske glasbe, glasbe, ki je imela odločilen vpliv na delo Béle Bartóka, da se je rešil »tiranije dur-molovske tonalitete«. Pomembno pa je zaznamovala tudi ustvarjalnost skladatelja Zoltána Kodályja. Živahni uvodni melodiji Henryja VII sledi nekaj čudovitih odlomkov iz bizantinske glasbe ter nekaj melodij iz obdobja rimskega krščanstva - dve srednjeveški hvalnici in dela romantičnih skladateljev. Zanimivo je, da je bil Psalm 23 Franza Schuberta izvirno napisan za ženski zbor, tri liturgične pesmi Sergeja Rahmaninova pa so skladba za moški zbor. Sledijo dela svetovno znanih madžarskih skladateljev Béle Bartóka in Zoltána Kodályja. Prisluhnili bomo njunim priredbam sakralne in ljudske glasbe kot tudi skladbam domoljubne vsebine. V drugem delu koncerta madžarski zbor predstavlja odlomke iz priljubljenih francoskih in italijanskih oper, dve madžarski folklorni suiti ter ob koncu programa preide še v svet jazza. Na našo pobudo je zbor v program vključil tudi zborovski skladbi dveh primorskih skladateljev. Rada Simonitija, briškega rojaka, zaradi velike muzikalne narave še danes občudujemo kot »nedosegljivega mojstra zborovskega zvoka«. Mojster malih glasbenih oblik, izrazit melodik in izjemno občutljiv ustvarjalec, nam je zapustil okoli 600 glasbenih enot, med katerimi vidno izstopajo zbori in samospevi. V svojih skladbah je različne harmonije znotraj tonalnega sistema zelo domiselno prepletal tudi z bolj modernimi prijemi Kodályja, Bartóka, pa tudi s slovenskimi ljudskimi motivi in glasbenimi deli Puccinija. Njegovo skladateljsko delo je namreč odsev njegovih bogatih in dolgoletnih izkušenj opernega dirigenta v ljubljanski Operi (od 1945 do 1978) ter njegove zagledanosti v italijanske mojstre opere. V glasbi Verdija in Puccinija je Simoniti iskal in našel mnogo življenjskih resnic, zato ni naključje, da so madžarski pevci Simonitijevo Pesem galebu uvrstili prav po izvedbah odlomkov iz Verdijevih opernih del. Ambrož Čopi je leta 1996 diplomiral iz kompozicije v razredu red. prof. D. Škerla, podiplomski študij kompozicije pa nadaljeval v razredu docenta Uroša Rojka. Zadnja leta živi in deluje med Bovcem, Ljubljano, Novo Gorico in Koprom. Utrdil si je mesto »zborovskega glasbenega ustvarjalca«. Ciklus De Maria Vergine sestavljata dve skladbi (Totus tuus in Sub tuum praesidium). Prva je bila napisana za izvedbo na tekmovanju Naša pesem v Mariboru po naročilu Komornega moškega zbora Celje pod vodstvom Cirila Vrtačnika. Zbor je prejel posebno nagrado za izvedbo slovenske novitete. Skladbi je bila kasneje dodana še druga. Celotni cikel pa je bil izveden ob obisku papeža J. Pavla II. v Mariboru. Skladateljeva prvotna poznoromantična harmonska usmeritev z veliko kromatike se je prav v teh skladbah prvič umirila v enostavnosti linij kljub temu, da ostajajo akordi zvočno bogati. Skladatelj skozi lirično izpoved, še posebej v Totus tuus sum Maria (Ves tvoj sem Marija), časti Marijo in se ji duhovno preda. Taktovski načini se menjujejo glede na uporabo besedila in njegove sporočilnosti. Moški pevski zbor Honvéd iz Budimpešte je bil ustanovljen leta 1948. Zbor je kmalu postal eden najuglednejših glasbenih sestavov v državi. S številnimi koncerti doma in po svetu, z visokimi uvrstitvami na različnih mednarodnih tekmovanjih in z navdušenjem poslušalcev, je danes zbor pridobil sloves enega najuspešnejših tovrstnih sestavov na svetu, ki predstavlja pravo mednarodno komorno atrakcijo. Zbor se odlikuje po veliki homogenosti in moči pravega zborovskega zvoka. V njem so se oblikovali številni pevci, ki so kasneje ustvarili izjemne solistične kariere: sloviti Robert Ilosfalvy, Jozsef Reti, Joszef Gregor, Janos B. Nagy. V zboru Honvéd je začel svojo kariero celo priznani madžarski tenorist Denes Gulyas, sicer član Metropolitanske opere v New Yorku. Sestav je nastopal pod vodstvom številnih uglednih madžarskih in tujih dirigentov kot sto Ernest Ansermet, Carlo Zecchi, Lamberto Gardelli, Karolos Trikolidis, Antal Doráti, Istvan Kertesz, János Ferencsik, Kenichiro Kobayashi in mnogi drugi. Repertoar zbora sestavljajo skladbe iz vseh obdobij glasbene zgodovine, v programih so tako srednjeveške pesmi kot pesmi sodobnih evropskih in madžarskih avtorjev, pri čemer zbor posebno pozornost posveča madžarski glasbeni dediščini - skladbe Franza Liszta, Béle Bartóka in Zoltána Kodályja so stalnica v repertoarju. Zbor je posnel več zgoščenk. Za izvrstne interpretacije del F. Liszta in B. Bartóka je osvojil Grand Prix Diskografske akademije v Parizu. Péter Drucker, rojen v Budimpešti, solo pevec in fagotist, je zaključil študij zborovodstva na Akademiji Franz Liszt. Leta 1900 je dirigiral oratorije H. Schütza, F. Händla, F. Schuberta, G. Rossinija, B. Brittna in W. Lutoslawskega. Kot solo pevec je izvajal tako skladbe avtorjev baročnega in klasicističnega obdobja kot tudi dela romantičnih mojstrov in sodobnikov.
Program: Srednjeveške bizantinske in gregorijanske melodije: Agni parthene, Dies est laetitiae Sergej Rahmaninov (1873 - 1943): Blagoslovljen Tebe pojem Bogorodice devo - tri liturgične pesmi Franz Schubert (1797- 1828): Psalm 23 Felix Mendelssohn Bartholdy (1809 - 1847): Abendständchen Ambrož Čopi (1973): De Maria Virgine - Totus tuus Sub tuum praesidium Zoltán Kodály (1881 - 1967): Ave Maria Pav Béla Bartók (1881 - 1945): Slovanske ljudske pesmi Zoltán Kodály: Ruševine (Huszt) ********** Charles Gounod (1818 - 1893): Faust - zbor vojakov Giuseppe Verdi (1813 - 1901): Rigoletto - dva odlomka Ernani - zbor razbojnikov Rado Simoniti (1914 - 1981): Pesem galebu Jenő Ádám (1896 - 1982): Pesmi iz Somogyja Zoltán Kodály: Pesmi iz Karade Ferenc Lehár (1870 - 1948): The Merry Widow - Marš - septet Josef Strauss (1827 - 1870): Ohne sorge Črnski duhovni (19. stoletje): Soon a will be dowy Ev'ry time i feel spirit (priredba Willam Dawson) Duke Ellington (1899 - 1974): Sacred Concert - odlomki
Solisti: Czier Zoltán, Honinger László, Lógó Tibor, Meleg Zoltán (Ad 4)
Partner:
Sponzorja: |
|
»Reči moram, da so Bach, Beethoven, Schubert in Wagner pisali glasbo s tako močnimi značilnostmi, da se ob njih lahko skrije francoska, italijanska in slovanska glasba! Najbližji štirim velikim je Liszt, ki pa je redko pisal madžarsko. Ko bi lahko jaz svojo žalno koračnico v enem ali drugem pogledu primerjal z njimi! Toda narod se ne more uveljaviti z delcem na štirih straneh, pa če bi bilo še tako veličastno! Na kratko, mi smo še daleč od tega, da bi bili pripravljeni na start. Delati, učiti se, delati, učiti se in še tretjič delati in učiti se. Tako bi lahko nekaj dosegli. Če primerjamo madžarsko ljudsko glasbo z drugimi ljudstvi, smo lahko presenetljivo zadovoljni. Kolikor poznam ljudsko glasbo tujih narodov, jih naša po izrazni sili in bogastvu sprememb daleč prekaša.«|
|
|
