 |
|
glasbeni abonma XIX. sezona 4. koncert
Matjaž Robavs, bariton
ponedeljek, 18. januar 2010, ob 20.15
Franz Schubert je napisal dva cikla pesmi na poezijo Wilhelma Müllerja Die schöne Müllerin (Lepa mlinarica, D. 795, op. 23, iz leta 1823) in Die Winterreise (Zimsko popotovanje, D. 911, op. 89, iz leta 1827). Oba cikla sta za moški glas (tenor) in klavir. Zimsko popotovanje je cikel 24 pesmi, ki so zbrane v dveh zvezkih po 12 pesmi. Napisal jih je leto pred svojo smrtjo. Cikel pesmi izvajajo v celoti, ker dramatični naboj, ki narašča iz pesmi v pesem, ne dopušča, da bi se pesmi izvajale posamično. Cikel je sestavljen kot vsebina tragične opere, zato imata vsaka beseda in nota določen pomen. Njegov cilj je bil pojasniti izrazno in razpoloženjsko vsebino pesmi z glasbenimi sredstvi. Schubertove pesmi so zaradi svoje izjemno zahtevne interpretativne tehnike in vokalne metode pomensko ovrednotene kot temeljni mejnik v nemški glasbenovokalni literaturi 19. stoletja. Utrdil je različne tipe samospevov, ki so jih kasnejši mojstri le še razvijali. Umetniško je samospev privedel do popolnosti, dosegel je enotnost vseh elementov ob prevladi melodije in harmonije. Poleg tega je posvetil veliko pozornost tudi klavirju, ki je pri njegovem samospevu postal enakovreden glasu, pridobil je možnosti tonsko-poetične interpretacije, izoblikoval je spremljevalne figure v smislu tonskega slikanja. Ritmika in harmonija sta povsem podrejena umetniškemu izrazu. Pesmi iz cikla Zimsko popotovanje tako literati kot glasbeni teoretiki razlagajo na različne načine. Pesmi so zapisane kot monolog, ki ga pripoveduje čustveno ranjen moški ob spoznanju, da ga je ljubimka zapustila. Nedostopno hladna, temna in zaledenela pokrajina zimskega časa simbolizira trpeče občutke zavrnjenega ljubimca, ki na svojem alegoričnem popotovanju srca skozi zimsko pokrajino srečuje različne osebe in dogodke, vedno znova pa ostaja sam in zapuščen. Po drugi strani lahko razumemo zavrnjenega ljubimca kot fantoma, prek njega pa je v resnici prikazana usoda vsakega človeka in njegovo usodno popotovanje: življenje se z vsakim korakom približuje grobu in svojemu koncu.
Program: |
|
Baritonist Matjaž Robavs je po končanem šolanju v Ljubljani pri prof. Marcosu Bajuku študij solopetja nadaljeval na Univerzi za glasbo in upodabljajočo umetnost na Dunaju v razredu prof. Helene Lazarske. Podiplomski študij je zaključil leta 2000 pod mentorstvom prof. Roberta Holla in si pridobil naziv magister umetnosti. Udeležil se je več državnih in mednarodnih tekmovanj, kjer je posegel po najvišjih mestih in priznanjih. Nastopil je na številnih mednarodnih festivalih, med drugim na festivalu Charintischer Sommer in na Salzburških slavnostnih dnevih (Avstrija), na festivalu Wratislavia Cantans (Poljska), na mednarodnem baročnem festivalu v Varaždinu, na Wexford Opera Festivalu (Irska), na festivalu Zommeropera v Antwerpnu (Belgija) ter na festivalu Baden–Baden (Nemčija). Gostoval je v raznih opernih hišah v Celovcu, Schwerinu, na Dunaju, v Ljubljani, Antwerpnu, Wexfordu in Frankfurtu, kjer je upodabljal različne vloge v operah Mozarta, Henza, Puccinija, Humperdincka, Donizettija, Bizeta, Weinbergerja in Verdija. Koncertira v Evropi, na Japonskem in v Kanadi. Doslej je posnel štiri samostojne zgoščenke. Pri angleški založbi Naxos so izdali opero Švanda Dudak, prvič posneto v češkem jeziku, kjer Matjaž Robavs poje naslovno vlogo. Operni produkciji Dialog karmeličank F. Poulenca, kakor tudi Niobe Regina di Tebe A. Stefanija pa sta bili posneti v živo in bosta izdani pri založbi EMI. Matjaž Robavs je aktiven tudi na pedagoškem področju: že deseto leto pripravlja in vodi mednarodni solopevski seminar v Zavodu sv. Stanislava v Ljubljani, tretje leto je sovoditelj Mednarodnega solopevskega seminarja v okviru Evropskega glasbenega centra Krištofa Pendereckega na Poljskem. Je docent na Akademiji za glasbo v Ljubljani.
Pianistka Andreja Kosmač je leta 1998 z odliko diplomirala na Akademiji za glasbo v Ljubljani v razredu prof. Dubrovke Tomšič – Srebotnjak. Po diplomi se je izpopolnjevala pri prof. S. Gadžijevu, v razredu prof. M. van den Hoeka na dunajskem konservatoriju ter na mojstrskih tečajih pri profesorjih J. Lateinerju, L. Brumbergu, S. Falvaiju, R. Wardu in O. Maisenbergu. Že med študijem je imela več samostojnih koncertov v Sloveniji, Avstriji, Italiji in Veliki Britaniji. Sodelovala je na številnih tekmovanjih in prejela vrsto prvih nagrad (Mozartovo klavirsko tekmovanje - Ljubljana, 1991, TEMSIG - 1992 in 1995, mednarodno tekmovanje Konzertum – Grčija, 1995). Leta 1996 je prejela študentsko Prešernovo nagrado Akademije za glasbo v Ljubljani. Snemala je za RTV Slovenija in italijanski RAI ter s flavtistom Matejem Zupanom izdala zgoščenko z deli C. Reineckeja. Kot solistka je igrala z orkestrom Slovenske filharmonije, s Simfoniki RTV Slovenija in z moskovskim komornim orkestrom Kremlin. Trenutno se posveča predvsem komornemu muziciranju z uveljavljenimi domačimi in s tujimi pevci in flavtisti. Zaposlena je na Srednji glasbeni in baletni šoli v Ljubljani.
|
|
|
