8. koncert

Pihalni kvintet Artvento

Matej Grahek, flavta
Tadej Kenig, klarinet
Jonathan Mauch, oboa
Andrej Žust, rog
Arpad Balazs Piri, fagot

ponedeljek, 17. maj 2010, ob 20.15
Velika dvorana Kulturnega doma Nova Gorica

Pihalni kvintet Artvento je nastal kot rezultat dolgoletnega in visoko kvalitetnega individualnega delovanja njegovih članov, ki so danes solisti slovenskih nacionalnih orkestrov SNG Opere in baleta Ljubljana in Slovenske filharmonije. Navkljub kratkemu delovanju se sestav suvereno in z briljantnimi kritikami dokazuje na domači in svetovni glasbeni sceni. Na repertoarju imajo dela, napisana za to zasedbo, od klasike do 21. stoletja. Zaradi odličnega rezultata na ARD tekmovanju v Münchnu je kvintet posnel zgoščenko 'Molly Brallaghan' Woodwind Quintett Artvento and Friends za nemško založniško hišo 'Whoopee Records'. Poleg gostovanja in koncertiranja po tujih državah kvintet redno bogati slovenski glasbeni prostor s svojimi koncertnimi cikli.
Matej Grahek je solo flavtist Slovenske filharmonije, profesor na Konservatoriju za balet in glasbo v Ljubljani in docent na Akademiji za glasbo v Ljubljani, kjer je tudi opravil podiplomski študij pri prof. Fedji Ruplu. Dve leti se je izpopolnjeval na salzburškem Mozarteumu pri prof. Ireni Grafenauer. Tadej Kenig je solo klarinetist orkestra SNG Opere in balet Ljubljana in docent na ljubljanski Akademiji za glasbo, kjer je v razredu prof. Slavka Goričarja tudi diplomiral. Jonathan Mauch je solo oboist orkestra SNG Opere in balet Ljubljana. Izobraževal se je na Concervatoire Superiour de Paris v razredu Jean-Clauda Jaboulayja in študij nadaljeval na salzburškem Mozarteumu pri prof. Stefanu Schilliju. Andrej Žust je solo rogist Slovenske filharmonije. Sedaj je absolvent ljubljanske Akademije za glasbo v razredu prof. Boštjana Lipovška in štipendist Akademije Herbert von Karajan Berlinskih filharmonikov. Arpad Balasz-Piri je solo fagotist orkestra SNG Opere in balet Ljubljana. Visokošolski študij je opravljal na Glasbeni akademiji Ferenc Liszt v Budimpešti pod mentorstvom prof. Gaborja Janota in študij nadaljeval na Akademiji za glasbo v Ljubljani v razredu prof. Božidarja Tumpeja ter pri njem tudi uspešno diplomiral.

Jacques Ibert, Paul Hindemith, Jean Francaix in Maurice Ravel so živeli v času, ko sta v Evropi divjali svetovni vojni. V prvi svetovni vojni so vojaški rok služili: Ibert kot marinec na francoski mornarici, Hindemith kot dirigent polkovnega orkestra na frontni meji, Ravel kot šofer ambulante, Francaix, ker je mlajši, pa je doživel le drugo svetovno vojno. Vsem je vojna pustila neizbrisan pečat, ki se je odražal ne samo v filozofiji življenja, ampak tudi v umetnosti. Duhovni prelomi so vodili v spremembo dojemanja lepega. Današnji koncert ponuja nazoren vpogled v francoske in nemške nemirne glasbene tokove tistega časa. Vsi zgoraj omenjeni skladatelji so zapustili pomembna dela, ki so vplivala na tedanje in kasnejše glasbene rodove.
Skladatelja – vzornika v tej skupini sta bila zlasti Nemec Hindemith, ki je vplival tudi na slovenskega skladatelja Iva Petrića, in Francoz Maurice Ravel. Francoska glasba 20. stoletja - med njene pomembnejše oblikovalce uvrščamo Iberta, Ravela in Francaixa, poleg drugih, ki so ustvarjali v radikalnejših slogih - danes izstopa kot elegantna in omikana glasba, ki ugaja, a ni plehka, ima bogato sporočilnost in je resna. Kaže smernice, ki izhajajo iz tradicije, vendar z nepričakovanimi in logičnimi rešitvami. Izraznost glasbe iz tega časa se le težko primerja s paleto neskončnih mavričnih odtenkov francoske glasbe. Pri Ravelovih umetninah vsaka nota stoji na svojem mestu, iz njih se zrcali poštenost, kot jo lahko zasledimo samo pri genijih. Njegova mati, ki jo je neizmerno oboževal, je prihajala iz Baskije, po njej je podedoval ljubezen do španske glasbe. Skladba v obliki habanere na ritem istoimenskega španskega plesa je samo ena v nizu številnih del na špansko temo. Danes obstajajo številne priredbe tega izredno zahtevnega dela, ki ga je Ravel napisal za glas in klavir za različne zasedbe.
Hindemithov izviren glasbeni slog se je po Wörnerjevih besedah 'v zgodnjih delih z radikalno kretnjo osvobodil vsega tradicionalnega, pozneje pa našel povezavo z izročilom'. Kot pionir sodobnih glasbenih prijemov je bil zavezan Bachovi dediščini - polifoniji. Po njem ima občutek za pretok glasbenih misli z jasno in s prozorno zgradbo. Njegov skladateljski slog se je najboljše izrisal v oblikah komorne glasbe. V Mali komorni glasbi - petstavčni skladbi (Veselo. Zmerno hitre četrtinke; Valček. Vseskozi zelo tiho; Mirno in preprosto; Hitre četrtinke; Zelo živahno) se prepletata Hindemithov nezmotljivi smisel za humor z iznajdljivim in virtuoznim pisanjem za majhno zasedbo.
Jean Francaix, ki je bil pod močnim vplivom Ravelove glasbe, je napisal Kvintet št. 1 po naročilu prijatelja rogista in je o tem delu povedal: »Kvintet je zelo zahteven in je tako koncipiran, da dopušča prav vsakemu iz zasedbe, da zasije v vsej svoji virtuozni bravuri. Čeprav me imajo za miroljubnega človeka, pa sem, v kolikor le lahko, tudi zelo poreden. Z veseljem ugotavljam, da bodo morali ti ugledni gospodje skupaj tičati vsaj pol leta, če se bodo želeli skladbe dodobra naučiti. Kvintet je delo, ki sem ga sanjal v svojih najbolj divjih sanjah.«

Niall O'Loughlin je v Novejši glasbi v Sloveniji o Ivu Petriću zapisal, da »nikoli ni hrepenel po togi zvestobi kakšnemu sistemu ali tehniki. Tako ni na primer nikoli povsem padel v objem Hindemithovim tehnikam, čeprav v slogu veliko dolguje temu skladatelju. Ni čutil potrebe po komponiranju v strogi serialni tehniki, čeprav je uporabljal nekatere metode. Njegova glasba je bila vedno melodično naravnana in ni ne modna ne reakcionarna, ampak črpa najboljše poteze obeh. Orkestrski in komorni opus je bogat in pomemben, saj skladbe odražajo isto skrb za detajl in lep zvok. Morda je posebno stapljanje melodičnega ospredja in strukturalnega ozadja tisto, kar ga je naredilo svojskega avtorja.« O Kvintetu za pihala št. 5 je skladatelj zapisal: »Pihala so bila vedno moja velika ljubezen, saj sem v daljnih študentskih letih igral oboo in angleški rog v orkestru Radia Ljubljana. Moj prvi pihalni kvintet datira že iz leta 1953! Po tem sem napisal do danes še štiri - predvsem Drugi pihalni kvintet je bil mnogo igran po vsem svetu. Peti pihalni kvintet je nastal na željo prijatelja iz Beograda Veljka Klenkovskega, ki ga je krstil s kolegi iz Beograjske filharmonije na koncertu v Ljubljani 11. 11. 2008. Skladba je pravzaprav miniatura, v kateri dominira klarinet, saj je bil Veljko pobudnik te skladbice! V zmanjšani rondojski obliki se nekajkrat vrača solistični klarinet, medigre pa so porazdeljene na druge instrumente kvinteta. Moj glasbeni jezik je v zadnjih letih bolj "spravljiv" – daleč so že moja avantgardna leta ... Želim pisati tako, da bi izvajalci lahko pokazali svoje veščine in lepoto svojih instrumentov. Dovolj težka naloga!«

Program:
J. Ibert (1890–1962): Tres Pieces Breves
    Allegro
    Adagio
    Assai lent - Allegro scherzando
P. Hindemith (1895–1963): Kleine Kammermusik, op. 24, št. 2
    Lustig. Mäßig schnell Viertel
    Walzer. Durchweg sehr leise
    Ruhig und einfach
    Schnelle Viertel
    Sehr lebhaft

I. Petrić (1931- ): Kvintet za pihala št. 5
J. Francaix (1912–1997) : Kvintet št. 1
    Andante tranquillo - Allegro assai
    Presto
    Tema con variazioni
    Tempo di marcia francese
M. Ravel (1875–1937): Piece en forme de habanera