 |
|
glasbeni abonma 31. sezona 4. koncert Capella Savaria (Madžarska) Zsolt Kalló, koncertni mojster
Ponedeljek, 16. januar 2012, ob 20.15
Koncert zasedbe Capella Savaria bo v znamenju dveh genijev glasbenega baroka - Antonia Vivaldija in Johanna Sebastiana Bacha - in koncerta, oblike, ki je začela dobivati svoje prve značajske lastnosti ravno s tema dvema mojstroma, svoj razcvet pa je dosegel v dobi romantike. Koncert izvira iz srednjeveške latinsko-italijanske besede concertare – sodelovati, v latinščini pa označuje tudi tekmovanje in se nanaša na glasove (drug proti drugemu in drug z drugim). Prve zametke koncerta najdemo v 16. stoletju na področju vokalne glasbe in večzborja. V baroku so bili poleg solističnih znani tudi vokalni koncerti, ki izhajajo iz tradicije moteta in madrigala, to je concerto grosso, v katerem solistična skupina nastopa nasproti večji skupini glasbil. Za razvoj obeh je zaslužen tudi Antonio Vivaldi. Antonio Vivaldi ali rdeči duhovnik - kot so mu pravili - je pričel z lekcijami violine še kot otrok pri svojem očetu violinistu. Bil je izjemen virtuoz, ki je med drugim igral tudi v zasebnih prostorih papeža. S petnajstimi leti se je odločil, da bo stopil v duhovniški red. Njegovo življenje se je tako odvijalo med bogoslužjem in glasbo, omogočalo pa mu je tudi dirigiranje glasbeno nadarjenim osirotelim deklicam, ki so bile v ustanovi Ospedale della Pieta. Veliko je potoval predvsem v zadnjih letih življenja, ko je spremljal postavljanje svojih izredno priljubljenih oper. Njegov ustvarjalni delež je bil največji na področju koncerta oziroma concerta (grossa). V opusu je 350 solističnih koncertov, od tega 230 za violino, 40 dvojnih koncertov, kjer je postavljal v (solistični) par zelo nenavadne kombinacije glasbil, 60 koncertov ripieno, 30 solističnih koncertov za nenavadna glasbila, kot sta šalmaj in teorba, 20 koncertov za manjšo zasedbo glasbil. Kar 39 koncertov je napisal za fagot, kar dokazuje, da je bilo to glasbilo Vivaldijeva druga izbira po violini. V teh koncertih je Vivaldi s svojimi kompozicijskimi prijemi napovedal zgodnji klasicistični slog in s tem postavil temelje sodobni koncertni obliki, kot jo poznamo sedaj. V teh delih zasledimo nove stopnje tehničnega razvoja, posamezni stavki so polni prekipevajoče energije, četudi so po značaju mirnejši, glasbena vsebina je veliko bolj umetniška in pesniška. Pri njegovemu pisanju posamezni glasovi ali parti potekajo v nenavadno širokem razponu in se prepletajo, kar povzroča nenehno spreminjanje gradiva in teksture. Vivaldi je puščal glasbeno gradivo na široko odprto in tako dajal glasbilom veliko manevrskega prostora. Pri njegovi glasbi zaznamo težnjo po skladni obliki, preprosto in jasno začrtani zgradbi ter zunanji učinkovitosti. Kot violinist je za godala pisal izredno lepe melodije. Johann Sebastian Bach je občudoval Vivaldijeva dela in jih kar nekaj priredil za različna glasbila in zasedbe. Koncerta Johanna Sebastiana Bacha, ki ju je na program uvrstila Capella Savaria, izhajata iz zrelega skladateljevega ustvarjalnega obdobja. Brandenburške koncerte je napisal, ko je deloval na cöthenskem dvoru, »Dvojni« koncert pa kakšnih deset let kasneje v Leipzigu, ko je bil star okrog 46 let. Johann Sebastian je prihajal iz glasbeno izjemno nadarjene družine. Ko mu je pri devetih letih umrla mati in leto pozneje še oče, ga je v varstvo vzel starejši brat Johann Christoph, ki ga je tudi učil klavirja. Zelo pomembno za Bachovo ustvarjanje je bilo delo na dvoru v Weimarju. Tam se je kot organist in kasneje kapelnik seznanil z italijanskim koncertom, zlasti beneškim solističnim po Vivaldiju. Rezultati tega niso vidni le v njegovih koncertih, ampak tudi v kantatah. Bach je na cöthenskem dvoru kot kapelnik vodil dvorni orkester, v katerem je igral tudi glasbeno nadarjeni princ, in pisal glasbo, ki bi odgovarjala princu, vendar je šest Brandenburških koncertov napisal za grofa Brandeburškega, Christiana Ludwiga. Ta ni nikoli poskrbel, da bi se koncerti izvedli ali da bi Bachu plačal kakšen honorar, niti se mu nikdar ni zahvalil za njegovo posvetilo. Oba koncerta sta prežeta z močnim Vivaldijevim vplivom, obema sicer manjka nekaj njegove iskrivosti in domiselnosti, imata pa nezmotljivo Bachovo čisto harmonsko strukturo in neprimerljivo zanimivejši kontrapunkt, kar ju zagotovo naredi za pravi Bachovi mojstrovini, ki še toliko let po nastanku prevzameta poslušalca z domiselno inventivnostjo, spevnimi in živahnimi melodijami ter izbrano glasbeno eleganco. Capella Savaria sodi med najbolj prepoznavne ansamble za baročno glasbo v Evropi. S svojim inovativnim pristopom in z izvirnimi glasbili iz 18. stoletja se poskuša na čim bolj pristen način približati avtentičnim izvedbam tistega časa. Izvaja tako orkestrske skladbe kot tudi operna in oratorijska dela. Zasedba je postala na Madžarskem ob svoji ustanovitvi leta 1981 prava senzacija. Začetnemu zagonu je hitro sledilo uspešno koncertno udejstvovanje, ki ni bilo vezano le na festivale baročne glasbe (med njimi najuglednejši v Evropi, kot so Brugge, Innsbruck, Regensburg, Göttingen, Halle, Utrecht in Zerbst), ampak je ansambel vodilo tudi v priznane koncertne hiše po Evropi. Orkester je nastopil v dvaindvajsetih državah po Evropi, Združenih državah Amerike in Južni Ameriki kot tudi v Izraelu. Pogosto nastopajo na madžarskem radiu in televiziji. Leta 1991 je orkester prejel prestižno Lisztovo nagrado, Kanadska revija Opus je Capello Savario opisala kot 'enega najboljših evropskih ansamblov'. Sestav je posnel več kot 70 zgoščenk, med drugim za znani založbi, kot sta Harmonia Mundi in Naxos, pet izmed teh so osvojile naziv ‘posnetek leta’. Zsolt Kalló deluje kot koncertni mojster, solist in umetniški direktor Capelle Savaria. Violino je študiral pod mentorstvom Eszter Perényi na Akademiji za glasbo Franz Liszt v Budimpešti. V letih 1988 in 1989 se je izpopolnjeval v Salzburgu, leta 1990 diplomiral z odliko in študij tam tudi nadaljeval. Kot koncertni mojster je sodeloval s priznanimi zasedbami, kot so Sonora Hungarica, Aura Musicale, Concerto Armonico in ansambel Orfeo. Pogosto sodeluje kot mentor ali vodi mojstrske tečaje na različnih šolah in univerzah. Trenutno poučuje na Konservatoriju za glasbo v Szombathelyu, na Inštitutu za glasbeno umetnost ’Varga Tibor’ in na Univerzi Széchenyi István v Gyru tudi kot zaslužni profesor. Za svoje izredne pedagoške dosežke je leta 2008 prejel častno nagrado Halász Ferenc.
Okvirni program: ***
J. S. Bach (1685-1750): Brandenburški koncert št. 5 v D-duru, BWV 1050 |
|
|
|
|
