 |
|
goriške muze na gradu dobrovo Večer samospevov primorskih skladateljev
petek, 28. oktober 2005, ob 20. uri
Mirjam Kalin, alt Otvoritveni koncert goriških muz je nastal v sodelovanju z mednarodnim festivalom sodobne glasbe Kogojevi dnevi 2005.
Zborovska glasba, prepojena s čutnostjo primorskega človeka, je vedno služila Primorcem za tolažbo v boju za narodni obstanek. Razumljivo je torej zatekanje primorskih skladateljev k vokalni glasbi, v kateri so edino lahko slutili smiselnost svojega ustvarjanja. Glasba in dejavnost številnih »ljudskih pevcev« (Vinka Vodopivca, Josipa Kocjančiča, Avgusta Lebana, Hrabroslava Volariča…) sta gradili pot današnjemu množičnemu primorskemu zborovskemu ljubiteljstvu. Njim, ki se niso uspeli povzpeti nad lokalni pomen, se pridružujejo umetniško močnejše osebnosti, in med slednjimi je zagotovo Marij Kogoj - s svojim temperamentom, prvobitnostjo in tudi razdvojenostjo je postal simbol Primorske, s svojo ustvarjalnostjo evropski skladatelj. Njegov opus pomeni v najrazvitejši obliki, podobno kot opus velikega pesnika Kosovela, edinstven pojav v glasbeni zgodovini 20. stoletja ne le na slovenskih tleh. Po izvirnosti vzgibov in dosežkov se Kogoj uvršča v srednjeevropsko ter obče evropsko strugo. »Kogojeva samobitnost, naj jo še tako napajajo poznoromantični in ekspresionistični sokovi, na nek način sodeluje pri klesanju njegove umetniške postave v krogu velikih 'redkobesednih' mojstrov našega časa«. (Edward Neill: Kogoj, evropski skladatelj) Na podlagi prizadevanj Pavleta Merkùja, Jakoba Ježa in Boruta Loparnika, ki so vložili zvrhano mero moči v iskanje dokumentov in rekonstrukcijo življenjske usode, izkazujemo Mariju Kogoju danes dolžno priznanje. Na podobna prizadevanja »čakajo« še nekateri primorski ustvarjalci. Pet izbranih večerov komorne in solistične igre druge sezone Goriških muz prav zato vnovič namenjamo predvsem goriški ter širši primorski ustvarjalnosti, ki jo bodo izvajali vrhunski slovenski poustvarjalci. Z željo in upanjem, da bomo tako prispevali svoj delež pri razkrivanju manj znanih, vendar za obraz slovenske glasbene kulture pomembnih dejstev in osebnosti. Altistka Mirjam Kalin je sijajna koncertna in operna pevka. Kritiki poudarjamo njeno pevsko kulturo, lep glas in izjemno izrazno sposobnost. Rodila se je v Ljubljani, živi v Grosupljem. Po končani Pedagoški gimnaziji se je posvetila študiju solopetja pri znani slovenski primadoni Zlati Ognjanović. Maja leta 1989 je postala članica polprofesionalnega zbora RTV Ljubljana, marca 1991 pa članica novo ustanovljenega Slovenskega komornega zbora. Leta 1994 je postala članica zbora ljubljanske Opere, kjer je dobila tudi prvo vlogo, vlogo guvernante v Pikovi Dami - P. I. Čajkovskega. Leta 1996 je postala stalna članica solističnega ansambla ljubljanske Opere, kjer je doslej izvedla pester izbor solističnih opernih vlog. Kot mlada obetavna pevka je leta 1996 prejela Wagnerjevo štipendijo, leta 1998 pa nagrado ZLATA PTICA za poustvaritev Jele v Kozinovem Ekvinokciju. Sodeluje tudi z mariborsko Opero. Letos je prejela prestižno nagrado Prešernovega sklada. Doma in v tujini uspešno nastopa tudi na koncertnih odrih, kot komorna pevka in z različnimi orkestri v izvedbah obsežnih vokalno - instrumentalnih del od baroka do sodobnosti (Avstrija, Anglija, Nemčija, Italija, Portugalska, Španija, Hrvaška, Srbija in Črna Gora, Škotska). Pela je tudi vrsto samospevov slovenskih in tujih avtorjev: Bethovna, Brahmsa, Dvoržaka, Griega, Mahlerja, Alme Mahler, Musorgskega, Schuberta, Schumana, Zemlinskega, Cigliča, Ipavca, Kozine, Kogoja, Kreka, Lajovica, Lipovška, Mavrija, Strmčnika, Šivica, Škrjanca, Vremšaka. Baritonist Slavko Savinšek se je rodil leta 1965 v Beogradu, kjer je končal srednjo glasbeno šolo. Študij petja je nadaljeval na Akademiji za glasbo v Novem Sadu pri prof. Biserki Cvejić. Osem let je bil solist APZ “Branko Krsmanović”, s katerim je nastopal na gostovanjih v ZDA, Kanadi, Rusiji, Ukrajini, Franciji, Italiji in v Grčiji. Od leta 1992 živi v Ljubljani. Od leta 1993 je bil član opernega zbora, od jeseni 1996 pa je solist ljubljanske Opere. Od leta 1993 se je izpopolnjeval pri prof. Kseniji Vidali Žebre ter na pevskih tečajih pri prof. Kurtu Widmeru, prof. Bredi Zakotnik in prof. Maji Sunari. Leta 1998 je nastopil na opernem (gala) koncertu mladih solistov ob Cankarjevem dnevu v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma s štirimi arijami ob spremljavi Simfoničnega orkestra RTV Slovenija (dirigent Anton Nanut). Odmevna sta bila tudi nastop na sejmu Musicora v Parizu aprila 1999, koncert arij v Sieni avgusta 2003, ter recital romanc Sergeja Rahmaninova decembra 2003 v Slovenski filharmoniji v Ljubljani. Pianistka Nataša Valant, je študirala klavir in harfo in se po srednji šoli iz obeh instrumentov šolala na Akademiji za glasbo. Dolga leta je delovala kot korepetitor plesalcev in pevcev v ljubljanski Operi in kot pianist sodelovala v programih Slovenskega komornega zbora. Je uspešna komorna glasbenica, saj jo srečujemo na koncertnih odrih kot spremljevalko slovenskih pevskih solistov, s katerimi tudi redno snema in sodeluje pri izdaji vrste CD plošč (zgoščenk) s področja samospeva. Prejela je nagrado Prešernovega sklada za leto 1999, leto pred tem pa je posnetek Schubertovega cikla "Zimsko popotovanje" dobil zlatega Orfeja, ki ga podeljuje pariška »Academie Lirique«. Ob 300. obletnici Slovenske filharmonije je prejela priznanje za svoje glasbeno delovanje v okviru te ustanove. Program
Marij Kogoj (1892 – 1956): **********
Pavle Merkù (1927):
Vasilij Mirk(1884 – 1962): Iz cikla »Pesmi iz sanj«
Danilo Švara (1902 – 1981):
Cena vstopnice: 2800 SIT, znižana cena vstopnice velja za dijake, študente in upokojence: 2000 SIT. Informacije: Kulturni dom Nova Gorica, Bevkov trg 4, 5000 Nova Gorica, T 05 335 40 13, E pr@kulturnidom-ng.si, W www.kulturnidom-ng.si Glasbeni cikel so omogočili:
Ministrstvo za kulturo RS |
|
»Primorska, ki - ne glede na državne in politične meje - združuje ter povezuje Trst in Gorico z okoljem, Benečijo, Koprsko, Soško dolino, severno Istro, Vipavsko in Pivško dolino, Kras in še del Notranjske z dolino Idrijce, je večkrat doživljala drugačno zgodovinsko usodo kot matična dežela. Vse to področje živi svoje posebno življenje in si pod sorodnimi spodbudami oblikuje posebne kulturne značilnosti, ki so samosvoje, vendar v jedru iz istih korenin, kot je vsa slovenska glasba. Kakor pa živi glasba na Primorskem svoje življenje, tako se ta svojevrstnost v zadnjem času vedno bolj odgrinja in s svojim obrazom dopolnjuje podobo slovenske glasbene kulture v njeni celovitosti.« (Vilko Ukmar v knjigi Iva Jeleričiča Pevsko izročilo Primorske).
|
|
|
