Musa Ludens, Slovaška

petek, 25. november 2005, ob 20.00
Viteška dvorana gradu Dobrovo

Ján Pipta, vokal, kljunasta flavta, renesančni rog
Ludmila Piptová, vokal, psalterij, renesančni rog
Zuzana Piptová, vokal, gotska harfa, psalterij, colascione (teorba)
Alena Piptová, vokal, dulcijan, tromba marina
Igor Pasek, vokal, organistrum
Juraj Havaj, vokal, tromba marina

Kdor se hoče poglobiti v glasbeno življenje srednjega veka, se mora najprej otresti današnjih predstav. Današnje evropsko glasbeno življenje ima mnogo oblik. Organizirano je v številnih institucijah in poteka v mnogih plasteh. Nacionalna področja so, ne glede na nekatera sporna ozemlja, ostala mnoga desetletja enaka, možnosti glasbenega tiska in trgovine z muzikalijami omogočajo glasbeno izmenjavo med narodi, bistveno pa jo povečujejo še nova množična občila. Povsem drugače je bilo v visokem srednjem veku. Še so se čutile posledice preseljevanja narodov. Sile ljudskih kultur so se križale. Krščanska glasba je bila v bistvu židovskega izvora, saj se je liturgična glasba sinagog obdržala v liturgiji krščanske cerkve. Domačo glasbo dežel zahodno in severno od Alp je več stoletij, od 9. do 12. stoletja, prekrivala gregorijanika, ki se je širila s cerkveno organizacijo. O glasbi na primer severnih, vzhodnih, in zahodnih Germanov ter Keltov imamo le posredna poročila. Kajti glasbeniki niso imeli nobene pisave, saj so se - kot se še danes glasbeniki na vzhodu in ljudski glasbeniki vseh ljudstev - naučili svoje obrti ne z branjem, marveč tako, da so zapeli ali zaigrali tisto, kar jim je zapel ali zaigral učitelj.
V ansambelski igri srednjega veka je bistveno postopno zvočno druženje v skupine. Glasbila so poljubno sestavljali, saj skoraj niso težili za enotno zvočno barvo, pač pa so glasbila menjavali, predvsem pa iskali jasnost linij. Nasprotno so v pozni renesansi začeli sestavljati skupine enakih glasbil, da bi dosegli sklenjen zvok. Tako piše Th. Stoltzer v uvodu k svojemu 37. psalmu, da je »mislil na zavite rogove in je psalm sestavil tako, da je kot naravnan zanje«. Tudi drugi zgledi pričajo, da so zdaj strmeli k sestavljanju glasbil po družinah. Pri bavarski knežji svatbi leta 1568 so najprej nastopili pihalci, nato godalci, pri intermezzih leta 1589 v Firencah pa so bili posamezni stavki glede na vsebino različno »instrumentirani«. Čeprav najdemo v zborovskih knjigah stavek: »Za petje in vse instrumente«, in so poljudno sodelovala poljubna glasbila, je renesansa prinesla še več – druženje določenih instrumentalnih vrst.
Slovaški komorni sestav MUSA LUDENS, ki je bil ustanovljen leta 1981, oživlja slovaško in evropsko glasbeno dediščino od gotike do pozne renesanse (9. - 17. stoletje). Z glasbo, pesmijo in za današnjega poslušalca nekoliko nenavadnim zvokom replik takratnih instrumentov člani ansambla ustvarjajo atmosfero preteklih obdobij. Komorni sestav veliko koncertira tako na Slovaškem kot v tujini. Koncertna pot jih je popeljala po Evropi, Ameriki in Avstraliji. Sodelujejo z državnim radiem in televizijo. Posneli so številne tonske zapise in dva dokumentarna filma. Člani ansambla so diplomirali na Akademiji za upodabljajočo umetnost v Bratislavi. Umetniški vodja in menedžer ansambla je Ján Pipta.

Program:
Knjiga sekvenc Arnošta iz Pardubic (13. stol.), Dulce melos
Stara slovaška liturgična pesem, Otče naš
Stara slovaška liturgična pesem (9. stol.), Hospodi pomiluj
Stara slovaška liturgična pesem (12. stol.), Prijdite poklonymsja
Anonimno (13. stol.), Trotto
Anonimno (13. stol.), Stella splendens
Anonimno (13. stol.), Novus annua
Cantigas de Santa Maria (13. stol.), Porque ben Santa Maria
Missale notatum Posoniense (14. stol.), Mittit ad virginem
Trnava Manuscript (15. stol.), Veni sancte spiritus
Spiš Fragments (15. stol.), In hoc anni
Kodeks Anne-Hanssen Schumann (16. stol.), Ingresso Zacharia
Ján Silván (16. stol.), Kod chce stálé štesti miti
Anonimno (16.stol.), Stratila som, stratila
Martin Fabry (17. stol.), Domine ad adjuvandum me festina
Tabulatura Vietoris (17. stol.), Alia
Tabulatura Vietoris (17. stol.), Swatý, swatý
Tabulatura Vietoris (17. stol.), Item Klobucky Tanecz
Anonimno (16. stol.), Chvála chvíle
John Dowland (16. stol.), Come again
Mikolaj Gomólka (16. stol.), Nieście chwate
Iacobus Gallus (16. stol.), Ecce quomodo moritur iustus
Giovanni Gastoldi (16. stol.), Vezzosette Ninfe e belle
Pierre Attaignant (16. stol.), Tourdion
Cancionero del Daque de Calabria (16. stol.), Riu, Riu, Chiu

Koncert je nastal v sodelovanju z Veleposlaništvom Republike Slovaške v Sloveniji in Društvom slovensko-slovaškega prijateljstva.

Na dan koncerta se poslušalci do gradu Dobrovo lahko odpeljete z organiziranim brezplačnim avtobusnim prevozom. Izbirate lahko med dvema vstopnima postajama: ob 19.15 izza Kulturnega doma Nova Gorica (parkirišče) in ob 19.25 s trga Jožeta Srebrniča v Solkanu.

Po koncertu bo v grajski avli iz svojega bogatega asortimana vin zbranim postregla Vinska klet Goriška Brda Dobrovo. Pokoncertno pogostitev prispeva Občina Brda.