Petar Milić, klavir

22. marec 2013 ob 20.00
Grad Kromberk

Petra Milića strokovna javnost uvršča med najboljše slovenske pianiste v medna-rodnem merilu. Študiral je v Ljubljani in Berlinu, še med študijem pa je bil med drugim zmagovalec mednarodnega tekmo-vanja Nikolaja Rubinsteina v Parizu ter dobitnik študentske Prešernove nagrade. Diplomiral je na Akademiji za glasbo v Ljubljani pod mentorstvom prof. J. Lov-šeta. Dodatno se je izobraževal pri prizna-nih mednarodnih mojstrih, kot so Arbo Valdma, Igor Lazko, Daniele Alberto, Pascal Devoyon in Elena Lapitskaja. Podiplomski študij je končal na Visoki šoli za umetnost v Berlinu v razredu prof. Klausa Hellwiga.

Kot solist je Petar Milić med drugim nastopal z Orkestrom Slovenske filharmonije, Simfoniki RTV Slovenija, orkestrom Akademije za glasbo Ljubljana in Komornim orkestrom Carnium pod taktirko Marka Letonje, Antona Nanuta, Marka Muniha, Marka Hribernika in Petra Škerjanca. Za seboj ima številne samostojne solistične koncerte tako doma kot na tujem. Letošnjo jesen bo pri založbi ZKP RTV Slovenija izšla njegova nova zgoščenka izključno z deli F. Chopina.

Program:
L. van Beethoven, Sonata št. 8 za klavir v c-molu, op. 13, "Patetična"
J Brahms, Fantazije za klavir, op. 116
L. M. Škerjanc, Nokturna št. 1 in 2
F. Liszt, Sonata za klavir v h-molu, S 178

ob 19. uri - vodstvo po razstavi Oleografije iz prve polovice 20. stoletja

Na razstavi so predstavljene okrasne nabožne podobe industrijske proizvodnje, ki se je razvila v drugi polovici 19. stoletja z avtomatizacijo tiskarskih postopkov. Vrsta tovarniško izdelanih popularnih grafik, oleografij, ki so služile okraševanju zasebnih in javnih prostorov, je bila v evropskem prostoru najbolj priljubljena med leti 1840 in 1950, proizvodnja pa se v manjši meri nadaljuje še danes. Nastala je posebna panoga, ki je ustvarila razvejano industrijo založb, litografskih tiskarn, proizvajalcev okvirjev in trgovin, posvečenih opremljanju bivalnih prostorov. Razvile so nov tržni artikel, moderno popularno sliko. Bila je namenjena različnim slojem meščanske in podeželske družbe, ki si niso mogli privoščiti originalnih slik, a so si kljub temu želeli polepšati svoje domove. Na Slovenskem so bile najbolj priljubljene nabožne oleografije, ki so se začele postopno širiti v drugi polovici 19. stoletja, predvsem na podeželju. Nadomestile so slike na steklo, ki so bile v 18. in 19. stoletju najbolj pogost nabožni okras kmečkih domačij Srednje Evrope.

Po razstavi bo vodila avtorica razstave, umetnostna zgodovinarka Katarina Brešan.