grajske harmonije

Duo Arparlando

Tina Žerdin in Christine Leibbrand – Kügerl, harfa

19. april 2013 ob 20.00
Grad Kromberk

Harfa je eno najstarejših glasbil, ki sega že v 4. tisočletje pr. n. št. Ta »sanjski inštrument«, kot ga je poimenoval Platon, bo v polnosti zasijal na zaključnem koncertu Grajskih harmonij, ki ga bosta oblikovali harfistki Tina Žerdin in Christine Leibbrand – Kügerl.

Tina Žerdin je na Univerzi za glasbo na Dunaju z odliko opravila tako dodiplomski kot magistrski študij ter se dodatno intenzivno izobraževala še pri številnih znanih tujih profesorjih, predvsem predstavnikih visoke francoske šole igranja harfe. Izkušnje v orkestrski igri so ji omogočile sodelo-vanje s številnimi uglednimi slovenskimi ter tujimi državnimi in festivalskimi orkestri. Trenutno je soloharfistka zasedb Wiener Akademie, Wiener Kammerorchester in Orchester der Tiroler Festspielen ter redna gostja v dunajski Volksoperi.

Christine Leibbrand – Küger je prav tako diplomirala in magistrirala na dunajski Univerzi za glasbo, kjer sedaj izvaja pouk prakse poučevanja harfe na glasbenih šolah. Kljub veliki ljubezni do poučevanja harfe se tudi redno koncertno udejstvuje kot članica različnih komornih zasedb ali orkestrska glasbenica (Niederösterreichische Tonkünstler, Grazer Philhar-moniker, Orchester des Staatstheaters Regensburg).

Program:
G. F. Händel: The Arrival of the Queen of Sheba
J. B. Krumpholtz: Premiere Duo
Z. Ciglič: Adagio Amoroso za harfo solo (Tina Žerdin)
H. Trneček: Duo
C. Franck: Prelude Fugue, Variation
I. Petrić: novo delo
B. Andrès: Parvis – cortège et danse
M. Stadler: I feel good za harfo solo (Christine Kügerl)
F. Smetana/E. Schubert: Vltava

ob 19. uri - vodstvo po razstavi Meščanstvo na Goriškem med vrednotami in konflikti na prelomu 19. in 20. stoletja

Razstava »Meščanstvo na Goriškem med vrednotami in konflikti na prelomu 19. in 20. stoletja« na simbolen način predstavlja kulturo meščanstva na Goriškem v času, ko se je Gorica uveljavila kot prijetno srednjeevropsko mesto v okviru Avstro-Ogrske monarhije.

Poudarek je na oblikovanju slovenskega meščanstva prek posameznih družin in osebnosti, predvsem družine Šantel in Tuma, pa tudi na sožitju različnih etničnih skupin (Slovani, Furlani, Italijani, Nemci, Judje), ki so vsaka zase oblikovali svoje kulturno življenje in identiteto. Gorica je bila tedaj mešanica jezikov in svetovljanskega življenja na ulici, parku in kavarnah, podeželsko ljudstvo se je zbiralo po posameznih gostilnah, v slovenskem Trgovskem dom so se odvijali čitalniški in plesni večeri. Vrednote so se kazale prek družabnega in družbenega življenja in so sestavljale temelj meščanske kulture: predvsem družina, gospodarski in kulturni napredek, izobraževanje, nacionalni razvoj, kultura, umetnost, glasba, literatura, alpinizem in šport. Konflikti so se prek politike in nacionalizma pogosto kazali tudi v okviru posameznih etničnih skupin. Razstava tudi s citati iz memoarske in strokovne literature predstavlja utrinke iz meščanske kulture na Goriškem.

Po razstavi bo vodila avtorica razstave mag. Inga Miklavčič Brezigar.