Ekskluzivni koncert vrhunskega pianista
Ivo Pogorelić
Klavirski recital

torek, 24. maj 2005, ob 20.15
velika dvorana Kulturnega doma

»Veliki pianisti«… in skladatelji
'Prvi moderni pianist', izviren, poetičen glasbenik klasično – romantičnega kova Frédéric Chopin, 'čarovnik zvoka' in ezoterik Aleksander N. Skrjabin ter 'puritanec med pianisti' Sergej V. Rahmaninov bodo »gostje« koncerta, trije Veliki pianisti in trije Veliki skladatelji. Med njihova glasbena dela nas vabi zagotovo tudi zelo poseben Pianist našega časa, Ivo Pogorelić… V veliko veselje nam je, da 25-letnico delovanja Kulturnega doma Nova Gorica okronamo s koncertom tega pianista svetovnega slovesa, ki se prvič predstavlja goriški publiki.

»Romantično igranje na klavir je spravil na noge pravzaprav samo Chopin, mu dal zagon, ki še danes ni pojenjal. Vse, kar je napravil, je storil sam, ustvaril in razvil je najlepši in najizvirnejši klavirski slog stoletja. Bil je sploh prvi med pianisti nove šole, ki je za večne čase prerezal tesno zadrgnjeno jermenje klasike. Osnovne sestavine njegovega igranja, novi prstni redi in pedaliziranje se do Debussyja in Prokofjeva niso bistveno spremenile. …Ena od nevajenih novosti v njegovem igranju, (…) je bil rubato; nihče ga ni mogel posnemati in pogosto ga sploh niso razumeli. Chopin je rubatiranje pil dobesedno z materinim mlekom. Rubato je bila poljska posebnost, ki jo je prenesel v vse, kar je igral. Ušesom, ki teh nežnih ritmičnih premikov niso bila vajena, se je metrum zdel napačen… S klasiko na videz ni združljiv, a od vseh romantikov je bil prav on največji revolucionar in hkrati največji klasik – klasik v obliki, kajti skoraj vse njegove skladbe, razen dveh sonat in koncertov, formalno ustrezajo klasičnim zahtevam in so tudi po obrtniški plati natančno izbrušene. Praznin skoraj ni, ni tudi odvečnih pasaž. Navdih je dobival pri vzorniku Bachu; pred vsakim koncertom se je zaprl v sobo in si zaigral nekaj preludijev in fug iz zbirke Wohltemperiertes Klavier… Razen Bacha je bila njegova velika ljubezen še Mozart… Čeprav je bilo njegovo igranje izredno nežno, je v majhnem prostoru ognjevito delovalo. Moscheles je rekel, da je bil 'piano lahen kakor dih in da mu za potrebna nasprotja niti ni bilo treba igrati veliko glasneje; tako nismo pogrešali bobnečih, orkestru podobnih učinkov, ki jih od pianistov terja nemška šola'. …Tudi Aleksander Skrjabin je bil dober pianist. Leta 1891 je na moskovskem konservatoriju prejel zlato medaljo za igranje na klavir (bil je sošolec Rahmaninova), koncertiral je in komponiral, in leta 1898 postal profesor klavirja na visokem domačem zavodu. Tu je učil samo pet let, potem je odšel na številna koncertna gostovanja; večinoma je igral svoje skladbe. Zadnji recital je imel 27. marca 1915, natanko čez mesec dni je umrl. Pravijo, da je igral podobno kakor Albéniz. Opisovali so ju, da sta bila izbrana, nadarjena pianista s tekočo prstno tehniko in da sta bila najbolj doma v lahkotnejšem repertoarju. Rus je bil samohoten pianist, ki ni iste skladbe nikoli igral dvakrat enako…
…(Rahmaninovo) otožno rusko obličje se ni nikoli sprostilo, resnih potez nikoli ni spreletela senca jasnega nasmeška, zato pa so njegove čudovite, nezmotljive roke na klavirju ustvarjale bronasto zvočnost in varile bron v mogočne in trdne zvočne zgradbe.... (bil) je največji arhitekt svojega časa… Pod njegovimi rokami je nastajala glasba z neizprosno logiko, bila je čudovito urejena, brezhibna in nespremenljiva in leto za letom se je oglašala na enak način. Njegovo igranje se je opiralo na orjaško tehniko, ki ji v zgodovini igranj na klavir najbrž ni bilo para, njegova silna levica je bila bržčas močnejša celo od Dreyschockove… Le malo je bilo velikih pianistov, ki so imeli tako velikanske roke; nezaslišane figuracije in izredni razponi v njegovih skladbah so posledica nenavadne oblike rok. Akorde je prijemal z zanesljivostjo brez primere in v njegovi tehniki ni bilo šibke točke… Bil je pianist, ki se je imel v oblasti, romantik, ki se je skrbno ogibal vsakršnih pretiravanj, izreden tehnik, ki ga razkazovanje gole spretnosti nikoli ni zaneslo. Urejeni mož je bil urejen umetnik, ki je igral po naravi z velikim slogom in z moško, neprisiljeno poetičnostjo… Očitno je bilo, da je na odru velikan. Zaradi zunanjščine in zaradi treznega interpretiranja so ga imenovali 'puritanec med pianisti'; vzdevek je pomenil le hvalo, ne graje…«.
(Iz knjige Harold C. Schonberg: Veliki pianisti)

Ivo Pogorelić (Beograd, 1958) se je glasbeno začel izobraževati pri 7. letih, pri 12. je odšel v Moskvo in tam nadaljeval študij med drugim na Konservatoriju P. I. Čajkovski. Leta 1976 je začel intenzivno študirati pri priznani gruzijski pianistki in pedagoginji Alisi Kezeradze, s katero se je pozneje poročil. Nase je prvič opozoril 1980. kot pianist z redkim darom in izjemnimi sposobnostmi. Med zvezde pa ga je izstrelila šele politična kontroverznost ob njegovi izločitvi iz finala Mednarodnega klavirskega tekmovanja leta 1980 v Varšavi, ter izjava Marthe Argerich: »Ta človek je genij«.
Pogorelić je od svojega prvega nastopa v newyorški Carnegie Hall leta 1981 zmagoslavno koncertiral na vseh največjih odrih po ZDA, Kanadi, Evropi, Avstraliji, Japonski, Južni Ameriki in Izraelu. Igral je z vodilnimi svetovnimi orkestri, med drugim z Berlinskimi in Dunajskimi filharmoniki, Bostonski simfoniki, Filadelfijskimi in Losangeleškimi filharmoniki ter Londonskimi simfoniki. Je eden redkih klasičnih glasbenikov, ki imajo skorajda vse koncerte razprodane.
»Pogorelića lahko primerjamo s Horowitzem. Vsako noto je odigral natančno, z izjemnim občutenjem, izrazom. Bil je celoten orkester. Igral je dvesto let pred svojim časom,« je zapisal New York Times. V recenziji o nastopu v Londonu je Daily Telegraph komentiral: »Žaljivo bi bilo primerjati izvedbo Prokofjevega Tretjega klavirskega koncerta Iva Pogorelića z izvedbo samega skladatelja leta 1932. Žaljivo, ker… je bila ta izvedba tako neskončno boljša od tiste ali katerekoli, ki se je spominjam.« 1981. je Ivo Pogorelić posnel prvo ploščo za Deutsche Grammophon in leto pozneje s to prestižno založbo podpisal dolgoročno pogodbo. Sodelovanje je do sedaj obrodilo več kot ducat mednarodno priznanih posnetkov Bacha, Beethovna, Brahmsa, Chopina, Haydna, Liszta, Prokofjeva, Ravela, Scarlattija, Schumanna, Skrjabina ter uveljavilo Pogorelića kot enega najboljših klasičnih umetnikov vseh časov na posnetkih.
Ivo Pogorelić je tudi velik zagovornik izobraževanja, še posebej mladih. Leta 1986 je na Hrvaškem ustanovil Družbo za mlade glasbenike, katere cilj je zbirati štipendije zanje, da bi lahko študirali v tujini. Leta 1988 je v Bad Wörishofnu v Nemčiji odprl po njem imenovan festival, ustanovljen kot priložnost za nastope mladih glasbenikov in solistov iz vsega sveta ter prav tako za bolj uveljavljene umetnike. Januarja 1988 so Pogorelića za njegovo dolgotrajno prizadevanje za mlade imenovali ambasadorja dobre volje pri UNESCU - je prvi klasični glasbenik, ki so mu podelili to visoko čast. Prav tako mu je Balliol College v Oxfordu v zahvalo za njegovo dolgotrajno podporo podelil častni naziv »fellow commoner«.
Decembra 1993 je v Pasadeni, v Kaliforniji, odprl po njem imenovano mednarodno solistično klavirsko tekmovanje. Leta 1994 je ustanovil Sarajevsko dobrodelno organizacijo, katere namen je zbirati denar za gradnjo bolnišnice, namenjene sarajevskim materam in otrokom, ter spodbujati finančno, humanitarno, materialno medicinsko in zdravstveno pomoč za BiH. Pod pokroviteljstvom UNESCA je fundacija v naslednjih petih letih organizirala preko sto koncertov.

Program:

Frédéric Chopin (1810-1849):
    Nokturno v E-duru, op.62 št. 2
        Lento
    Nokturno v Es-duru, op. 55 št. 2
        Lento sostenuto
    Sonata v h-molu, op. 58 št. 3
        Allegro maestoso
        Scherzo - Molto vivace
        Largo
        Finale - Presto, non tropo

*********

Aleksander N. Skrjabin (1872-1915):
    Sonata v Fis-duru, op. 30 št. 4
        Andante
        Prestissimo volando

Sergej V. Rahmaninov (1873-1943):
    Sonata v b-molu, op. 36 št. 2
        Allegro agitato
        Non allegro - Lento
        Allegro molto

Kakršno koli tonsko in video snemanje ter fotografiranje je na koncertu najstrožje prepovedano. Če zamudite začetek koncerta, vas vljudno prosimo, da počakate do aplavza. V vsakem primeru vljudno prosimo, da upoštevate navodila vratarske službe.

Sponzor koncerta: