izvenabonmajski koncerti

Večer samospevov

Mirjam Kalin, alt
Gabriel Lipuš, bariton
Igor Vičentič, klavir

9. november 2007 ob 20.15
Velika dvorana Kulturnega doma Nova Gorica

Mirjam Kalin se je rodila v Ljubljani. Po končani pedagoški gimnaziji se je povsem posvetila študiju solopetja pri priznani slovenski primadoni Zlati Ognjanović. Na začetku glasbene poti je sodelovala z različnimi zbori (zbor RTV Ljubljana, Slovenski komorni zbor, zbor SNG Opera in balet Ljubljana) in kmalu dobila svojo prvo solistično vlogo (guvernanta v Pikovi Dami P. I. Čajkovskega). Leta 1996 je postala stalna članica solističnega ansambla SNG Opera in balet Ljubljana in istega leta prejela Wagnerjevo štipendijo kot mlada obetavna pevka. Že vrsto let sodeluje tudi z opernim ansamblom SNG Opera in balet Maribor. Mirjam Kalin je zelo ustvarjalna in cenjena pevka na koncertnem področju. Poustvarja obsežen repertoar vokalno-instrumentalnih del in samospevov od baroka do sodobnosti. Z zvrstjo samospeva se sooča od začetka umetniške poti in redno prireja solistične recitale. Koncertirala je na številnih odrih po Evropi. Kot solistka je nastopala z dirigenti, kot so Zubin Mehta, George Pehlivanian, Hartmut Haenchen, Leopold Hager, Martin Haselboeck, Anton Nanut, Milan Horvat, Marko Letonja, Marko Munih in Uroš Lajovic.
Posnela je več kot 10 zgoščenk za domače in tuje založbe ter poustvarila več kot 35 solističnih opernih vlog. Za umetniško delo je prejela številne laskave nagrade, kot sta zlata ptica za poustvaritev Jele v Kozinovi operi Ekvinokcij (1998) in nagrada Prešernovega sklada za Mahlerjeve in druge samospeve (2005).

Gabriel Lipuš se je rodil v Železni Kapli na avstrijskem Koroškem. Solopetje in jazz klavir je študiral na deželnem konservatoriju v Celovcu, na graški Univerzi za glasbo tudi solopetje na jazz oddelku (pri profesorju Jayju Claytonu), na dunajski Univerzi za glasbo in upodabljajočo umetnost pa solopetje, samospev in oratorij pri prof. Kurtu Equiluzi, kjer je leta 1996 diplomiral. Veliko nastopa doma in v tujini. Aktiven je tudi kot skladatelj in aranžer za scensko glasbo. Sodeloval je s številnimi slovenskimi gledališči (Stalno slovensko gledališče v Trstu, Drama Ljubljana, Mestno gledališče Ljubljansko, SNG Maribor). Piše tudi glasbo za radio, film in televizijo, muzikale za otroke in odrasle (Juri Muri v Afriki, Konferenca živali, Svet je kakor ringaraja) ter glasbo za kabarete. Kot pevec in skladatelj je sodeloval pri številnih snemanjih zgoščenk. Leta 1998 je ustanovil glasbeno gledališče Gabriel in leta 2004 prejel Pospeševalno nagrado za glasbo dežele Koroške. Od leta 2001 poučuje solopetje na deželnem konservatoriju v Celovcu.

Igor Vičentič se je rodil v Ljubljani. Študij na Akademiji za glasbo v Ljubljani je z odliko zaključil pri prof. Aciju Bertonclju. Izpopolnjeval se je pri Jacobu Lateinerju (Julliard School, New York), pri Borisu Petrushanskemu (Accademia pianistica, Imola) ter na Trinity College of Music (London), kjer je uspešno zaključil podiplomsko specializacijo in magisterij. Je nagrajenec različnih tekmovanj. Udejstvuje se kot solist in komorni glasbenik. Koncertira doma in v tujini. Sodeloval je z orkestri Contemporary Music Group, Orchestra Simfonica Adriatica in s simfoničnim orkestrom Slovenske filharmonije. Trenutno je korepetitor in pedagog na Srednji glasbeni in baletni šoli v Ljubljani.

Program:

Aldo Kumar (1954-) : Tri pesmi na besedila Srečka Kosovela
    Saj ni smrti
    Balada
    Pa da bi znal

Nikolaus Fheodoroff (1931-): Tri pesmi
    Nino Kind (Jorge Guillen)
    Reif sind, in Feuer getaucht (Friedrich Hölderlin)
    Auf den alten Stationen (Franz Werfel)

Tomaž Svete (1956-): Tri pesmi na besedila Gustava Januša
    Kozmopolit
    Demonarhija
    Metulj

***

Marjan Kozina (1907-1966): Iz težkih dni (na besedila Mateja Bora)
    Težak, grenak je ta čas
    Našo barko zamelo je
    Srečanje

Uroš Krek (1922-): Osem pesmi na ljudsko izročilo
    Oj, gora ta Kaninova
    Trikaljevska (L. Rančigaj)
    Štiri rožice (L. Rančigaj)
    Bejži ftiček
    Tica vuga
    Kata Katalena
    Soldaška (L. Rančigaj)
    Ivek se je ženil