Chopinov večer
Poklon mladih goriških pianistk ob 200-letnici rojstva skladatelja

12. januar 2010 ob 20.15
Velika dvorana Kulturnega doma Nova Gorica

Meta Fajdiga
Natalija Šaver
Neva Klanjšček
Sara Rustja

»Duša Chopinove glasbe – melodija – ni nikoli izumetničena, akademska ali shematična; rojeva se v življenju in v avtentičnih čustvih – to je tisto, kar ji daje moč.«
Dmitrij Šostakovič

»Kako težko je popolnoma doumeti vsemirje njegove glasbe! Vsa Poljska je tukaj: njena nacionalna drama, njeno vsakodnevno življenje, njena čustva, kult lepote človeškega bitja in humanosti, plemenit in ponosen značaj države, njena razmišljanja in pesmi.«
Boris Asafijev

Silhueta Frederica Chopina pri klavirju; F. Phillip, Lebrecht Music & Arts


Vsak, ki obožuje klavirsko glasbo, zagotovo pozna vsaj eno skladbo Frederica Chopina (1810–1849). O njegovi glasbi in življenju je bilo napisanih veliko knjig in posnetih veliko filmov. Vsekakor je k poznavanju življenja tega poljskega skladatelja veliko pripomogla tudi njegova dolgoletna spremljevalka, s katero je živel zadnje obdobje svojega življenja, francoska pisateljica in feministka Armandine Aurore Lucile Dupin, znana pod psevdonimom George Sand. Njeno življenje je bilo prepredeno s številnimi ljubezenskimi zgodbami z najobetavnejšimi humanisti, umetniki, znanstveniki in drugimi vplivnimi aristokrati tistega časa. Med njimi je bila ena najpomembnejših desetletna zveza s Chopinom. Njegova glasba je bila od nekdaj zelo cenjena. Številni teoretiki trdijo, da predstavlja manjkajočo vitalno povezavo med mojstri ‘clavicenisti’ in imenitnimi pianisti-skladatelji fin de siecla, Faureja, Debussyja in Ravela. Glasba, ki jo je večinoma pisal za salonsko izvajanje, je bila zelo sodobna. Svoj veliki klavirski opus je zaznamoval z znamenitimi etudami, baladami, preludiji, s scherzi, polonezami, z mazurkami in valčki, ki jih je skladal vse svoje ustvarjalno obdobje v serijah od štiri do štiriindvajset skladb. »Enkratni čar njegovi glasbi dajejo nacionalizmi in edinstveno obvladovanje klavirske zvočnosti, izjemno osebna melodika, neizčrpna ornamentika, nenavadno bogata harmonija z alteracijami, drzna fantazija, enkratna poezija, ritmika in očarljiva strastnost.« (Karl H. Wörner, Zgodovina glasbe) Med drugim je postavil tudi arhetip nokturna kot žanra. Njegova glasba, ki je lahko junaška ali sladka, kot so operne arije, ariozni deli, operni interludiji, preludiji in uverture, skratka glasba z močnim dramatičnim nabojem, bo vedno večja, kot so lahko besede, s katerimi jo poskušamo opisati. S svojo izvirnostjo in z genialnostjo bo nagovarjala še rodove za nami.

Kulturni dom Nova Gorica se z organizacijo tega pianističnega večera pridružuje številnim koncertom v okviru Chopinovega leta.

Pianistka Meta Fajdiga je glasbeno pot začela na Glasbeni šoli Vinka Vodopivca v Ajdovščini pri prof. Heleni Plesničar. Prejela je več nagrad na različnih tekmovanjih: leta 2002 prvo nagrado na mednarodnem tekmovanju Nikolaj Rubinstein v Parizu, leta 2004 je na regijskem tekmovanju prejela zlato priznanje, nato na državnem tekmovanju mladih slovenskih glasbenikov še zlato plaketo in prvo nagrado. Leta 2009 je na tekmovanju mladih pianistov Primorske prejela zlato priznanje (100 točk) ter posebno nagrado ocenjevalne komisije za umetniški vtis. Kot nagrajenka je večkrat snemala za Radio Koper. Svoje glasbeno znanje dodatno izpopolnjuje na glasbenih seminarjih in poletnih šolah pri prof. Igorju Lazku.

Natalija Šaver je leta 2008 na ljubljanski Akademiji za glasbo diplomirala z najvišjimi ocenami iz umetniške smeri klavirska interpretacija v razredu prof. Dubravke Tomšič - Srebotnjak, naslednje leto pa še iz pedagoškega poučevanja klavirja. Pod mentorstvom prof. Tomšič - Srebotnjakove opravlja specializacijo klavirske interpretacije. Znanje je potrdila na številnih tekmovanjih, kjer je posegala po najvišjih nagradah (TEMSIG, regijska tekmovanja mladih glasbenikov, Povoletto (Italija), Rovere d’Oro – San Bartolomeo al mare (Italija) in drugje). Dodatno se je izpopolnjevala pri različnih mentorjih, kot sta prof. Konstantin Bogino (Francija) in Vasilij Meljnikov (Rusija), in pri različnih priznanih klavirskih profesorjih v New Yorku (ZDA). Po opravljeni diplomi je imela vrsto koncertov in recitalov v Sloveniji, poleg koncertiranja je njena velika ljubezen poučevanje klavirja, saj zasebno poučuje že od leta 2004. Večkrat je snemala za RTV Slovenija.

Neva Klanjšček je razred klavirja obiskovala najprej na Glasbeni matici v Gorici, višjo stopnjo študija je opravila na Slovenskem centru za glasbeno vzgojo Emil Komel v razredu prof. Sijavuša Gadžijeva, kjer je obiskovala tudi dvoletni podiplomski tečaj. Leta 2003 je na tržaškem konservatoriju Tartini uspešno diplomirala. Sedaj se izpopolnjuje na mednarodni klavirski akademiji v Padovi pod mentorstvom prof. R. Zadra in F. Righinija. Leta 2004 je na tržaški univerzi zaključila tudi študij psihologije. Že v študijskih letih se je odlikovala na različnih tekmovanjih (Alte di Montecchio Maggiore (Vicenza)), nastopala solistično in v komornih sestavih v Italiji, Sloveniji, Avstriji in Madžarski ter snemala za Radio Trst A in za Radio Koper. Sedaj poučuje klavir na SCGV E. Komel.

Sara Rustja je prvo glasbeno znanje prejela na Glasbeni šoli Ajdovščina, nato pa je obiskovala razred prof. Sijavuša Gadžijeva (SCGV E. Komel). Študij klavirja je nadaljevala na Akademiji za glasbo v Ljubljani v razredu prof. Dubravke Tomšič - Srebotnjak, kjer se sedaj pripravlja na diplomski izpit. Koncertira tako doma kot v tujini (Italija, Hrvaška, Španija). Nastopala je z mednarodnim orkestrom Alpe-Adria, s Simfoničnim orkestrom Domžale-Kamnik, z orkestrom Slovenske filharmonije. Letos se je s samostojnim recitalom predstavila v jubilejnem abonmaju Akademije za glasbo Ljubljana. Je članica komornega sestava Klavilina in Parsifal. V okviru Glasbene mladine Slovenije je bila izbrana za koncert v mednarodni izmenjavi. Je dobitnica številnih najvišjih nagrad (TEMSIG, tekmovanje mladih pianistov Primorske, mednarodna klavirska tekmovanja v Vidmu, Genovi, ‘Citta di Minerbio’ (Bologna) in drugje) in je nagrajenka Evropske fundacije Yamaha. Za izredne umetniške dosežke med študijem na Akademiji za glasbo je prejela Prešernovo nagrado.

Vstopnina: 14 EUR, 10 EUR

Program:

Meta Fajdiga
F. Chopin: Nokturno v cis-molu, op. 27, št. 1
F. Chopin: Nokturno v Des-duru, op. 27, št. 2
F. Chopin: Etuda v Ges-duru, op. 10, št. 5
F. Chopin: Etuda v c-molu, op. 25, št. 12

Natalija Šaver
F. Chopin: Etuda v E-duru, op.10, št. 3
F. Chopin: Etuda v F-duru, op.10, št. 8
F. Chopin: Balada v g-molu, št. 1, op. 23

Neva Klanjšček
F. Chopin: Nokturno v c-molu, op. 48, št. 1
F. Chopin: Scherzo v h-molu, št. 2, op. 31

Sara Rustja
F. Chopin: Valse v As-duru, op. 42
F. Chopin: Balada v f-molu, št. 4, op. 52