Sara Rustja, klavir
Dominik Vodopivec, recitator

12. april 2010 ob 20.15
Velika dvorana Kulturnega doma Nova Gorica

V obdobju, ko je živel Johann Sebastian Bach klavir, kot ga poznamo sedaj, še ni obstajal. Bila sta bila dva druga instrumenta s tipkami, poleg orgel še harpsikord in klavikord. Toccato v d-molu je napisal v mislih za ta dva instrumenta. Bach je v 'klavirski' glasbi izhajal predvsem iz del Domenica Scarlattija, Frobergerja, Fischerja in Kuhnaua, vendar je svoje predhodnike prerasel. Ustvarjal je v starih glasbenih oblikah, v katere pa je vnašal nove, inovativne in umetelne glasbene možnosti. Glasba je imela tudi novo izraznost. Pianista pa je postavil pred nove duhovne naloge. Bach je Toccate pisal v obdobju študija v Weimarju med letoma 1708 in 1717. Njegove 'klavirske' Toccate niso bile in še vedno niso tako poznane kot orgelska ali ostala njegova dela za klavir kot so fuge, partite in suite. Sicer enostavčna skladba je dolga okrog 12 minut in je razdeljena na več delov. Thema (1. fuga) daje misliti, da je Bach prevzel neko staro že obstoječo melodijo in jo uporabil v svojem delu, kot je bilo značilno za baročno obdobje.

Vera v krščansko vero Olivierja Messiaena je bila izredno globoka, kar se je odražalo v številnih njegovih cerkvenih skladbah. Vingt Regards sur l'Enfant-Jésus je 'Dvajset pogledov na deteta Jezusa'. V delu, ki v celoti traja dve uri, se je Messiaen dotaknil na področju religiozne glasbe sublimnega na takšen način kot se v Evropi od J. S. Bacha najverjetneje ni nihče. Ta dela kažejo v globino njegove duše in tudi kako življenjsko pomembna vrednota je bilo zanj krščanstvo. V nizu, ki velja za enega od ustvarjalnih viškov njegovega zgodnjega obdobja, je ustvaril 'najčistejšo suito krščanstva 20. stoletja'. Figurativno v skladbah razmišlja od Jezusovega rojstva naprej. Na filozofski način podaja pomen rojstva, življenja in smrti. Nekateri deli so polni miline, ko pa razmišlja o kozmičnih implikacijah, glasba besni v izredni moči. Veliko je simbolnih glasbenih motivov. Niz je razdeljen na štiri dele po pet skladb. Vsakih pet skladb zaslišimo motiv Jezusa iz prvega stavka. V njem pa najdemo še veliko drugih numeroloških shem.

V 19. stoletju so se skladatelji kot je Franz Liszt začeli pri ustvarjanju sonat spogledovati z zunaj glasbenimi vzpodbudami, združevali so stavke in postopoma vplivali na oblikovno shemo. Odvzeli so ji dramatiko in napetost kot ju je vnašal Beethoven ter jo vsebinsko spreminjali. Značilni so postali improvizacijski in fantazijski elementi. Teme so bile veliko bolj pesemske in so bile kot take manj primerne za izpeljavo. So pa prinašale bogate harmonije, ki so stopnjevale prefinjen izraz razpoloženja. Lisztova klavirska tehnika je bila nekaj novega in je zvenela kot orkestralni zvok. Odkrival je nove možnosti igranja z neslutenim stopnjevanjem virtuoznosti in izrabo vseh dinamičnih učinkov. Sonata v h-molu je redko Lisztovo delo napisano v sonatni obliki. Sonatno obliko je razumel na samosvoj način. Tako je ustvaril enostavčno delo kot prosto fantazijo, za katero je David Ewen zapisal: 'V vsej svoji razvlečeni in ne vedno dobro urejeni dolžini nenavadno povezuje veliko in bombastično glasbo. Vendar je klavirsko tako napisana, da se igra kar sama in vsebuje toliko resnično močnih in navdahnjenih trenutkov, da si je po pravici pridobila častno mesto v klavirski literaturi.'

Sara Rustja (1986) je prvo glasbeno znanje prejela na Glasbeni šoli Ajdovščina, nato pa je obiskovala razred prof. Sijavuša Gadžijeva (SCGV E. Komel). Študij klavirja je nadaljevala na Akademiji za glasbo v Ljubljani v razredu prof. Dubravke Tomšič - Srebotnjak, kjer se sedaj pripravlja na diplomski izpit. Koncertira tako doma kot v tujini (Italija, Hrvaška, Španija). Nastopala je z mednarodnim orkestrom Alpe-Adria, s Simfoničnim orkestrom Domžale-Kamnik, z orkestrom Slovenske filharmonije. Letos se je s samostojnim recitalom predstavila v jubilejnem abonmaju Akademije za glasbo Ljubljana. Je članica komornega sestava Klavilina in Parsifal. V okviru Glasbene mladine Slovenije je bila izbrana za koncert v mednarodni izmenjavi. Je dobitnica številnih najvišjih nagrad (TEMSIG, tekmovanje mladih pianistov Primorske, mednarodna klavirska tekmovanja v Vidmu, Genovi, 'Citta di Minerbio' (Bologna) in drugje) in je nagrajenka Evropske fundacije Yamaha. Za izredne umetniške dosežke med študijem na Akademiji za glasbo je prejela Prešernovo nagrado.

Dominik Vodopivec (1992, Šempeter pri Gorici) obiskuje 2. letnik Srednje ekonomske in trgovske šole - smer Ekonomska gimnazija. Leta 2007 se je udeležil tekmovanja Župančičeva frulica in prejel nagrado za najboljšega deklamatorja. Na istem tekmovanju je leta 2009 prejel Župančičevo frulico za najboljšega srednješolskega pesnika.

"Misel se rodi že poprej, kot jo je zaznati. Gre, kamor je njena pot in se dotakne tega, kar mora spremeniti. Skozi najčistejši žarek uma prodira skozi glasbo in ti je ne moreš ujeti. Veje tja, kjer sama hoče in tebe vsega zajame... Želim vam prijeten koncert!"
Sara Rustja

Program:

J. S. Bach (1685 – 1750) : Toccata v d – molu, BWV 913
    Introdukcija - Presto - Thema (1. fuga) - Adagio - Presto - Allegro (2. fuga)

O. Messiaen (1908 – 1992): Vingt Regards sur l'Enfant-Jésus (izbor)
    XI - Premiere communion de la Vierge (Prvo obhajilo Device)
    (Apres l"Annonciation, Marie adore Jesusu en elle ... mon Dieu, mon fils, mon Magnificat! - mon amour sans bruit de paroles...)
    (Po Oznanjenju Marija obozuje Jezusa v njej ... moj Bog, moj Sin, moj Hvalospev! - moja ljubezen brez hrupa besed...)