Daniela Bratković, Janko Đoković , klavir Srđan Palačković, Ivan Marjanović, tolkala

14. januar 2011 ob 20.15
Velika dvorana Kulturnega doma Nova Gorica

Pianista Danijela Bratković in Janko Đoković muzicirata kot Beograjski klavirski duo od leta 1997. Začetki njunega sodelovanja segajo v študijska leta na Univerzi glasbene umetnosti v Beogradu, duo pa sta osnovala v okviru predavanj za komorno igro v razredu profesorice Ingrid Rajić. Oba sta na tej univerzi opravila tudi podiplomski študij. Znanje poglabljata na mojstrskih tečajih in se redno udeležujeta tekmovanj, kjer sta že večkrat potrdila uspeh, saj sta prejela vrsto prvih nagrad in pohval. Koncertna pot ju je popeljala na številne odre po Evropi in tudi po Združenih državah Amerike. V Srbiji sta nastopila v vseh najpomembnejših kulturnih ustanovah, aktivno sta vpeta tudi v beograjsko glasbeno sceno, kjer redno koncertirata. Navdušila sta na zaključnih koncertih na tekmovanjih v Rimu (Italija), San Sebastianu (Španija) in v New Yorku (ZDA), kjer sta maja leta 2010 osvojila prvo mesto in se predstavila v tamkajšnji sloviti dvorani Carnegie. Odmeven je bil njun koncert v Washingtonu leta 2008. Nad njuno igro je navdušena tudi kritika. V Srbiji so ju razglasili za »najboljši srbski klavirski duo«. Pianist Paul Gulda, profesor na Dunajski univerzi, je o njiju napisal: »Beograjski klavirski duo sem poslušal na koncertih, tekmovanjih in mojstrskih tečajih. Njuna predanost, moč glasbenega izraza in tehnične sposobnosti ustvarijo enkratno glasbeno doživetje.«
Novogoriški publiki sta se prvič predstavila na koncertu leta 2005 v ciklu Glasba z vrtov svetega Frančiška. Takrat je v Primorskem dnevniku Tatjana Gregorič zapisala: »Poustvarjalca navdušujeta tako s plemenitim klavirskim tonom kot tudi s tehnično vrhunsko igro in doživetimi interpretacijami. Glasbenika, popolnoma predana glasbeni umetnosti, pa sta hkrati tudi drzna koncertanta.« Danijela Bratković in Janko Đoković poučujeta klavir na Glasbeni šoli Stevan Mokranjac v Beogradu.
Danijela si želi predstaviti njun koncert z Beograjskima tolkalcema novogoriški publiki, kajti z Goriško je povezana prek očeta in dedka, ki sta po rodu iz Bilj.

Beograjska tolkalca sta začela skupaj nastopati leta 1997. Duo sta ustanovila, da bi ponudila glasbo, ki je ne slišimo pogosto. Izvajata širok repertoar tujih in domačih skladateljev, tako izvirna sodobna dela kot tudi priredbe številnih skladb mojstrov različnih slogovnih obdobji. Koncertna pot dua se je pričela v letu 2000, ko se je predstavil na številnih koncertih v Srbiji in Črni Gori in izdal promocijsko zgoščenko. Od takrat redno muzicira doma in na tujem. O njegovem delovanju je RTV Beograd posnel dokumentarec, ki je gostoval na mnogih filmskih festivalih in prejel tudi nagrade.
Srđan Palačković je magister glasbe in deluje kot solist timpanist Beograjske filharmonije, je profesor oddelka za tolkala na Akademiji umetnosti v Novem Sadu in na Srednji glasbeni šoli Isidor Bajić v Novem Sadu. Je zunanji sodelavec Fakultete glasbene umetnosti v Beogradu. Ivan Marjanović, magister glasbe, je stalni član Beograjske filharmonije, profesor tolkal na srednji Glasbeni šoli Stanković.

Zgodovina tolkal je najdaljša med vsemi glasbili, saj sega v čas prvih človeških civilizacij. So med najbolj splošnimi glasbili, ki jih najdemo pri vseh kulturah sveta. Glasbena ustvarjalnost je skozi zgodovino vlogo tolkal potisnila v stran, saj z izjemo simfoničnih oziroma orkestrskih del tolkal v umetni glasbi skorajda ne zasledimo. To traja vse do 20. stoletja, ko so z nastopom moderne in avantgardizma tolkala doživela preporod. Njihove značilnosti so bile primerne za ustvarjanje zvočne slike in vzdušja, ki odražajo razgiban sodoben način življenja, čustvovanje … Sodobni skladatelji so tolkalom postavili mesto, sorodno vsem ostalim solističnim glasbilom. Dokazali so, da tolkala niso zgolj ritmična, ampak so glasbila z neskončnimi zvočnimi zmožnostmi. Skladbe poleg virtuoznega učinka ponujajo veliko izvirnih glasbeno-ritmičnih rešitev kot tudi presenetljivo dinamiko in kolorit.
Člani Beograjskega klavirskega dua in Beograjskih tolkalcev so se povezali in izoblikovali kvartet. Glasbeniki izhajajo iz prepričanja, da se značajsko tolkala in klavir na številnih točkah stikajo ali vsaj smelo dopolnjujejo. Klavir in tolkala so prikazani na povsem drugačen, neobičajen način, saj tolkala zazvenijo na trenutke povsem melodično in mehko, klavir pa prevzame vlogo tolkal.
Program koncerta temelji na glasbi 20. stoletja. Skladbi Mauricea Ravela sta nastali na začetku (med letoma 1907 in 1910), Helwegova pa na koncu stoletja (1994). Ravelovi skladbi Moja mati gos in Španska rapsodija sta v izvirniku pisani za klavir štiriročno, part tolkal pa so glasbeniki vzeli iz skladateljevih priredb teh skladb za orkester. Ameriška fantazija sodobnega danskega skladatelja Kima Helwega je v izvirniku napisana za dva klavirja in tolkala. Posvečena je legendarnemu dirigentu in osrednjemu ameriškemu skladatelju prejšnjega stoletja Leonardu Bernsteinu, zato v njej lahko zasledimo značilen Bernsteinov skladateljski slog in 'duh' ameriškega glasbenega ustvarjanja.

Vstopnina: 14 €, 12 €

Program:

M. Ravel (1875–1937): Moja mati gos (Ma Mere l'Oye)
    Pavana Trnjulčice (Pavane de la Belle au bois dormant)
    Mali možiček (Petit Poucet)
    Mala grda deklica, cesarica Pagod (Laideronnette, Imperatrice des Pagodes)
    Pogovor lepotice in zveri (Les entretiens de la Belle et la Bete)
    Pravljični vrt (Le jardin feerique)

M. Ravel: Španska rapsodija (Rapsodie Espagnole)
    Prelude a la nuit
    Malaguena
    Habanera
    Feria