Simfonični orkester Akademije za glasbo

Natalija Šaver, klavir
Mentorica: red. prof. Dubravka Tomšič Srebotnjak

Marko Hribernik, dirigent

Mentorji orkestra:
izr. prof. Zoran Marković
red. prof. Jože Kotar
izr. Prof. Boštjan Lipovšek

Koncertni mojster: Kristian Ilić

20. januar 2011 ob 20.15
Velika dvorana Kulturnega doma Nova Gorica

Koncert Simfoničnega orkestra Akademije za glasbo in naše goriške pianistke Natalije Šaver je svojevrsten poklon skladatelju Alojzu Srebotnjaku, ki je preminil 1. decembra 2010. Alojz Srebotnjak se je v domačem prostoru zapisal med tiste skladatelje – profesorje, ki so vzgojili vrsto perspektivnih skladateljev. Univerza v Ljubljani mu je za njegovo skorajda štiridesetletno poučevanje podelila naziv zaslužni profesor. Njegovo ime se je zapisalo tudi v mednarodnem prostoru, saj se je kot eden najuglednejših slovenskih skladateljev s svojimi skladbami pogosto pojavljal na sporedih tako koncertnih ustanov kot tudi festivalskih produkcij. V letih ustvarjanja se je iskreno posvetil slovenski ljudski glasbi. Njegovi Slovenski ljudski plesi so postali največkrat izvedeno delo slovenskega orkestralnega repertoarja. V sedmih stavkih te skladbe je uporabil plese iz vsake od sedmih slovenskih pokrajin, s čimer je ustvaril učinkovito posvetilo glasbi svoje domovine, kot je zapisal O'Loughlin.
Poleg Srebotnjaka bosta na programu še dve pomembni mojstrovini. Za Beethovnov 4. koncert za klavir velja, da je ena od njegovih najlepših skladb za klavir, zagotovo pa s svojo poetiko in virtuoznostjo prekaša ostale štiri klavirske koncerte. Četrti koncert predstavlja srce in dušo Beethovna.
Brahms naj bi bil dedič Beethovna, njegova prva simfonija naj bi bila Beethovnova deseta. A če prezremo te ohlapne primerjave, naj omenimo samo, da je Brahms napisal štiri simfonije, med katerimi je druga najvedrejša, vse pa so redne obiskovalke sporedov koncertnih hiš po vsem svetu.

Simfonični orkester Akademije za glasbo v Ljubljani deluje od reorganizacije Akademije leta 1948. Združuje študente vseh letnikov in oddelkov za godala, pihala, trobila in tolkala ter predstavlja reprezentativni izvajalski korpus te ugledne slovenske visokošolske glasbenoizobraževalne ustanove. Orkestrov repertoar obsega temeljna simfonična in koncertna dela vseh slogovnih obdobij, posebno skrb pa namenja sodobni slovenski simfonični glasbi. Simfonični orkester Akademije za glasbo je doslej sodeloval s številnimi znanimi dirigenti, kot so dr. Danilo Švara, Uroš Prevoršek, Anton Nanut, Ciril Škerjanec, Marko Letonja, Uroš Lajovic, Milivoj Šurbek, Igor Švara, János Kovácz, Wellisar Gentscheff, Jürgen Bruns, René Gulikers, Nicol Matt, George Pehlivanian … Mladi umetniki pripravijo letno pod mentorskim vodstvom profesorjev Vasilija Meljnikova in Franca Avseneka (godala), Jožeta Kotarja (pihala in tolkala) in Boštjana Lipovška (trobila) dva do tri nove projekte, s katerimi se redno predstavljajo slovenskemu in tujemu občinstvu. Z velikim uspehom so gostovali na Dunaju, v Gradcu, Hamburgu, Zagrebu, Beogradu in Gorici, poleti 2004 in 2007 pa so se na elitnem festivalu Young Euro Classic v Berlinu po ocenah nemške glasbene kritike uvrstili med najboljše evropske mladinske simfonične orkestre. V jubilejnem letu 2009 so pod taktirko Antona Nanuta skupaj z mešanim zborom Akademije za glasbo in Akademskim pevskim zborom Tone Tomšič izvedli obsežno Drugo simfonijo Gustava Mahlerja na koncertih v Ljubljani, Trstu in Celju ter na mednarodnih poletnih festivalih v Italiji in Nemčiji.

Dirigent, pianist in docent Akademije za glasbo v Ljubljani Marko Hribernik je študij klavirja opravljal na ljubljanski Akademiji za glasbo v razredu profesorja Acija Bertonclja in leta 1998 z odliko diplomiral. Vzporedno je študiral tudi dirigiranje pri profesorju Antonu Nanutu in ga nadaljeval na Univerzi za glasbo in scensko umetnost na Dunaju pri profesorju Urošu Lajovicu. Po opravljeni diplomi se je izpopolnjeval še v zborovskem dirigiranju pri profesorju Güntherju Theuringu. Leta 2004 je magistriral z najvišjo oceno; v Zlati dvorani Musikvereina je vodil Orkester avstrijskega radia. Za svoje dosežke pri študiju klavirja je prejel Prešernovo nagrado Akademije za glasbo. Sodeluje z vsemi slovenskimi orkestri, dirigiral pa je tudi v Angliji, Italiji, Kazahstanu, Avstriji, Češki, Nemčiji, Hrvaški in Srbiji. Leta 2004 je bil rezidenčni dirigent Slovenske filharmonije. Kot dirigent orkestra KOS Društva slovenskih skladateljev in Ansambla za novo glasbo Akademije za glasbo je dirigiral mnoge krstne izvedbe del slovenskih skladateljev. Redno sodeluje s SNG Opera in balet Ljubljana in Maribor ter Slovenskim komornim gledališčem. Njegov odmevni projekt je ustanovitev društva Claves musicae, pod okriljem katerega delujeta tudi komorni orkester in zbor Academia Sancti Petri. Snema za Radio in Televizijo Slovenija.

Natalija Šaver se je klavir začela učiti pri prof. Alojziji Peršič ter kasneje v Glasbeni šoli Nova Gorica pa pri Mileni Židanik-Vuga, Vlasti Vižintin-Vodopivec ter Ingrid Silič. Natalija Šaver je pouk klavirja na srednji stopnji obiskovala pri profesorju Sijavušu Gadžijevu ter po maturi na splošni gimnaziji v Novi Gorici študij nadaljevala na Akademiji za glasbo v Ljubljani v razredu red. prof. Dubravke Tomšič Srebotnjak. Leta 2008 je z odliko diplomirala na umetniški in pedagoški smeri, v njenem razredu sedaj nadaljuje podiplomski študij na temo Beethoven in skladatelji dvajsetega stoletja. Izpopolnjevala se je na mednarodnih tečajih in poletnih šolah pri Noelu Floresu, Juriju Kotu, Konstantinu Boginu. Na državnih tekmovanjih mladih slovenskih glasbenikov je prejela eno zlato in dve bronasti plaketi, na mednarodnih klavirskih tekmovanjih v San Bartolomeu (1997) je osvojila prvo, v Povolettu (1999) pa drugo nagrado. Kot solistka in članica komornih skupin je nastopala v Sloveniji, Italiji in Hrvaški; med drugim je imela štiri recitale v okviru cikla Pianissimo, ki ga organizira EPTA Slovenije, solistični recital v okviru cikla Glasba z vrtov svetega Frančiška v Novi Gorici, nastopila je na Klavirskih dnevih EPTA v Krškem, na treh koncertih ob obletnici rojstva F. Chopina v Sloveniji in Italiji, na koncertu v spomin Huberta Berganta, na koncertih študentov ljubljanske in zagrebške akademije v Ljubljani in Zagrebu. Njen kontakt, slike, posnetke ter datume koncertov najdete na njeni spletni strani: www.natalijasaver.com.

Vstopnina: 14 €, 10 €

Program:

A. Srebotnjak (1931–2010): Slovenski ljudski plesi za orkester

L. van Beethoven (1770–1827): Koncert za klavir in orkester št. 4 v G-duru, op. 58
    Allegro moderato
    Andante con moto
    Rondo. Vivace

*****

J. Brahms (1833–1897): Simfonija št. 2 v D-duru, op. 73
    Allegro non troppo
    Adagio non troppo
    Allegretto grazioso (quasi andantino)
    Allegro con spirito