Gledališko-glasbeni dogodek
Osrednja slovesnost ob slovenskem kulturnem prazniku
v izvedbi igralke Polone Vetrih in pianistke Sonje Pahor

4. februar 2011 ob 20.00
Velika dvorana Kulturnega doma Nova Gorica

Ob praznovanju letošnjega kulturnega praznika Kulturni dom Nova Gorica in Mestna občina Nova Gorica prirejata slavnostni gledališko-glasbeni dogodek z naslovom Zgodovina neke ljubezni v izvedbi priznane igralke Polone Vetrih in izvrstne pianistke Sonje Pahor.

Slavnostni govornik bo Zoltan Jan, državni svetnik Republike Slovenije.

Zaradi rezervacije vstopnic Vas vljudno prosimo, da Vašo prisotnost potrdite na telefon 05 335 40 16 najkasneje do 31. januarja 2011. Brezplačne vstopnice bodo na voljo pri blagajni Kulturnega doma Nova Gorica od 1. do 4. februarja 2011 med 10. in 12. uro in med 15. in 17. uro ter uro pred predstavo.

Opis:

Izmenjava igrivo-duhovitih pisem med ljubimcema, ki sta se burno razšla. Ob razpadu zveze je Adele Arthurju vrnila vsa pisma, le draguljev ne!

Avtorski recital z naslovom Zgodovina neke ljubezni razkriva strastno ljubezensko-profesionalno zvezo med igralko Adele Sandrock ter dramatikom in pisateljem Arthurjem Schnitzlerjem, ki se je razvila konec 19. stoletja, potem ko so igralki dodelili glavno žensko vlogo v pisateljevi drami Pravljica. Zveza je trajala le dobro leto, zapustila pa goro strastnih pisem.

Priznana igralka Polona Vetrih in vrhunska pianistka Sonja Pahor bosta oživili ne le njuno vihravo razmerje, marveč tudi orisali čas na prelomu stoletja in pričarali ozračje dekadentnega fin de siecla.

Kontroverzni avstrijski dramatik Arthur Schnitzler (1862-1931) je kmalu po letu 1885, ko je na dunajski univerzi osvojil naziv doktor medicine, delo v medicini opustil in se posvetil zgolj pisanju.
Osrednja lastnost njegovih del sta odkrito opisovanje spolnosti in trdno stališče proti antisemitizmu. Bil je član avantgardne skupine pisateljev dunajske moderne Mladi Dunaj (Jung Wien) ter se poigraval s formalnimi in družbenimi konvencijami.
Poleg dram in leposlovja je Schnitzler od sedemnajstega leta pa do dveh dni pred smrtjo skrbno pisal dnevnik, ki obsega skoraj 8000 strani in slovi zlasti po naturalističnih opisih žgečkljivih zgodbic iz mnogih razmerij z ženskami. Izdana je bila tudi zbirka njegovih pisem.

Igralka Adele Sandrock (1863–1937) je po uspešni gledališki karieri postala ena izmed prvih nemških filmskih zvezdnic.
Rodila se je kot Adele Feldern Förster v nizozemskem Rotterdamu. Po težavnem otroštvu je pri petnajstih odšla v Berlin, da bi postala igralka. Prvi vidnejši uspeh je doživela v mestu Meiningen, kjer je odigrala Luise v Spletki in ljubezni Friedricha Schillerja. Leta 1889 se je preselila na Dunaj, kjer je ustvarila številne večje vloge v delih sodobnih dramatikov, kot sta Henrik Ibsen in Arthur Schnitzler.

O izvajalkah:

Igralka Polona Vetrih je priznana in priljubljena slovenska gledališka umetnica. Njeno ime je povezano s številnimi uspešnimi projekti. Po diplomi na ljubljanski Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo je študirala na londonski Akademiji za glasbeno in dramsko umetnost (LAMDA), kjer so jo ob podelitvi diplome razglasili za najbolj šarmantno igralko in tudi za najbolj nadarjeno učenko te šole. V produkciji Cankarjevega doma in kot članica ljubljanske SNG Drame je ustvarila vrsto pomembnih vlog. Nastopila je v naslovni vlogi monodrame Uršule Cetinski Alma (1995) in v Kasparju Petra Handkeja (1998). V režiji Borisa Kobala je zablestela ob Ivu Banu v komediji Bernarda Sladea Ob letu osorej. To slovensko uspešnico vseh časov si je na 272 ponovitvah ogledalo 72.000 gledalcev (produkcija CD, 1987). S predstavo Shirley Valentine v režiji Borisa Kobala je večkrat obkrožila Slovenijo. Nastopila je na številnih slovenskih odrih pa tudi na Dunaju in v Trstu, Zagrebu, Sarajevu, Baslu, Tel Avivu, Frankfurtu, Bologni, londonskem West Endu in New Yorku. V Cankarjevem domu je leta 2008 nastopila v monokomediji Alda Nicolaja Blagi pokojniki, dragi možje in nazadnje še v predstavi Ivice Buljana Macbeth po Shakespearu, ki je na 44. Borštnikovem srečanju osvojila nagrado za najboljšo uprizoritev.

Sonja Pahor je bila rojena v Kopru. Klavir je začela igrati s štirimi leti, kmalu je odšla v Ljubljano in je že kot trinajstletna učenka profesorice Zorke Bradačeve imela svoj prvi samostojni koncert. Študij je nadaljevala pri profesorici Dubravki Tomšič Srebotnjak na Akademiji za glasbo in takrat prejela študentsko Prešernovo nagrado. Izpopolnjevala se je v Taormini in na salzburškem Mozarteumu pri znanih pianistih, kot so Magda Tagliaferro, Fausto Zadra, Nikita Magalov in Carlo Zecchi, pri katerem je na Akademiji svete Cecilije v Rimu tudi diplomirala. Je nagrajenka mnogih klavirskih tekmovanj, med njimi v Pescari, Trevisu, Tarantu in Senigallii. Poleg svojih številnih recitalov nastopa tudi v komornih zasedbah in kot solistka z različnimi simfoničnimi orkestri iz Italije, z Litovskim nacionalnim simfoničnim orkestrom, Ruskim simfoničnim orkestrom iz Saratova, Orkestrom Slovenske filharmonije. Sodeluje z glasbeniki, kot so Massimo Pradella, Bruno Campanella, Juozas Domarkas, Cristiano Rossi in drugi.

V sodelovanju z: