Marij Kogoj in njegovi sodobniki
Alessandra Schettino, sopran
Neva Klanjšček, klavir
Vokalna skupina Vinika, Dobrovo
Franka Žgavec, zborovodkinja
Danijel Brecelj, klavir

Zasnova večera: Tatjana Gregorič

4. julij 2006, ob 20.00
dvorana Frančiškanskega samostana na Kostanjevici

»Marij Kogoj: meteor, ki je v kratkem in naglem preletu razsvetlil slovensko glasbeno provinco, jo osvobodil spon služnosti nacionalnim nujam, prezrl sploh vse tesni in ograde, ki so v onih temačnih letih omejevale slovenske skladatelj že v njihovih bivanjskih pogojih; volja, ki je s cankarjansko pogumno odločitvijo, da se bo predala le ustvarjanju, zasledovala glasbo in resnico v njih sredi najširših obzorij, ki si jih je dosihmal osvojil slovenski glasbeni genij. Vklenjen v življenjsko tragiko od samega rojstva sredi gospodarske in moralne mizerije, zaznamovan z zamenjavo identitete, ki ga je težila celo življenje, z uboštvom skozi otroška leta v Trstu in Kanalu, skozi študentovska leta v Gorici in na vojnem Dunaju, skozi plodna delovna leta v Ljubljani (in spet v Trstu in Gorici, ko ga je porajajoči se fašizem odgnal v njemu nenaklonjeno Ljubljano), obsojen na mrak uma in na izgubo še one premočne glasbene identitete, ki si jo je bil ustvaril z leti ostrega miselnega in ustvarjalnega dela. Težko sprejet in prenašan v slovenskem glasbenem okolišu, ki mu še dela krivico.« (Pavle Merku: Poslušam).
Na tokratnem koncertu skušamo predstaviti Kogojev nesmrtni delež približevanja slovenske ustvarjalnosti občim evropskim ter svetovnim glasbenim tokovom. Z njim je, to lahko z gotovostjo trdimo, naša glasba postala del skupne evropske tradicije in njen konstitutivni element. Nekatere skladateljeve samospeve in klavirske skladbe (iz temeljne zbirke Malenkosti, okoli 1932) brez zadrege vzporejamo s skladbami, ki so jih (v Italiji, Avstriji, Nemčiji, Rusiji, Franciji) napisali mnogo bolj poznani in priznani skladatelji v istem časovnem obdobju kot je nastajal tudi Kogojev glasbeni opus. Prisluhnimo z odprtim srcem in odprto dušo, kajti samo tako bomo lahko tudi odkrivali lepoto Kogojevih štirih Pesmi za mladino (1922-32), drobnih biserov, ki so »tako iskreni in preprosti, tako nedopovedljivo lepi v svoji enostavnosti, tako dognani in pristni, da človek obstane brez besed in mora skloniti glavo pred genijem, ki jih je ustvaril.« (Borur Loparnik)

Alessandra Schettino je dokončala študij solopetja v razredu prof. Franke Žgavec na Slovenskem centru za glasbeno vzgojo E. Komel v Gorici in leta 2001 diplomirala z odliko na državnem konservatoriju »B. Marcello« v Benetkah. Že v času šolanja je prejela razna priznanja in nagrade. Kot solistka sodeluje z raznimi skupinami v Furlaniji Julijski krajini, v Sloveniji in Avstriji. Svoje znanje redno izpopolnjuje na različnih tečajih pri priznanih pedagogih (Marjana Lipovšek, Alfred Burgstaller, L. Magiera, Lella Cuberli). Snemala je za Radio Trst A, Radio Koper - Capodistria in RTV Slovenija.

Neva Klanjšček je s študijem klavirja začela na Glasbeni matici v Gorici (prof. B. Zonta), nadaljevala pa na Slovenskem centru za glasbeno vzgojo Emil Komel v Gorici, kjer je pod mentorstvom prof. S. Gadžijeva opravila višjo stopnjo. Leta 2003 je diplomirala na tržaškem konservatoriju. Obiskovala je različne tečaje klavirske igre (Koper, Čedad) in komorne glasbe (Farra ob Soči). Uveljavila se je na različnih natečajih, snemala za RAI v Trstu in aktivno sodelovala pri pobudah mednarodnega centra za glasbo in umetnost ArsAtelje. Poleg glasbenih dejavnosti študira tudi psihologijo na tržaški fakulteti ter poučuje klavir na Centru E. Komel v Gorici.

Vokalno skupino Vinika je leta 1994 ustanovila skupina briških deklet, ki jih je združevalo navdušenje nad zborovskih petjem. Danes je to šestnajstčlanska ženska skupina, ki z veseljem nastopa v domačem in širšem okolju. V svoje repertoar vključuje skladbe iz klasične zakladnice, slovenske umetne pesmi ter priredbe ljudskih. Viniki so še posebno ponosne na srebrno plaketo mesta Postojna, ki so jo prejele leta 2004 na Regijskem tekmovanju pevskih zborov in vokalnih skupin. Čeprav jim priznanja godijo, pa jim še največ pomeni druženje s svojo zborovodkinjo prof. Franko Žgavec ob petkih zvečer. Takrat pozabijo na delo, družino, na vse obveznosti in se prepustijo tistemu, kar jih še po dvanajstih letih povezuje - ljubezen do prepevanja.

Program:  

M. Kogoj (1892 - 1956): Jaz se te bom spomnila (S. Sardenko)
    Češka narodna (D. Kette)
    Gazela (D. Kette)
Malenkosti za klavir II (V naravi, Andante sostenuto),
    IV (Vivo furioso)
F. Paolo Tosti (1846 - 1916): O falce di luna calante (G. D'Annunzio)
F. Busoni (1866 - 1924): Sonatina ad usum infantis
R. Strauss (1864 - 1949): Schlechtes Wetter (H. Heine)
M. Kogoj: Za god (M. Elizabeta)
Malenkosti za klavir V (Larghetto)
    VI (Poco allegro, fantastico)
M. Kogoj: Pesmi za mladino
    Kaj ne bila bi vesela (A. Perne)
    Zvončki (F. Dolenčeva)
    Holadrijo (F. Ločnikar)
    Jaz pa pojdem v tihe gaje (J. Pucelj)

***********

M. Kogoj: Materi (M. Elizabeta)
    Malenkosti za klavir XII (Materi)
E. Satie (1866 - 1925): Raverie
S. Rahmaninov (1873 - 1943): Nje poj krasavica pri mnje (N. A. Satina)
M. Kogoj: Drevo (ljudska)
    Malenkosti za klavir XIII (Allegro pastorale)
    XIV (Andante)
A. Schonberg (1874 - 1951): Klavierstuck, op. 33 a
F. Poulenc (1899 - 1963): Air vif (J. Moreas)
M. Kogoj: Malenkosti za klavir XXII (Allegro feroce)
    Če sončna se razpenjajo vam pota (M. Elizabeta)

Glasbeni cikel je nastal v sodelovanju s Frančiškanskim samostanom Kostanjevica, Nova Gorica.

Vstopnine ni. Prostovoljni prispevki so namenjeni za ohranjanje kulturnozgodovinskega bisera.