glasba z vrtov
svetega frančiška

XIII. sezona 2007 - 5. koncert

Jana Fajdiga, flavta
Meta Fajdiga, klavir

Meta Fajdiga (1991) je svojo glasbeno pot začela pri sedmih letih v Glasbeni šoli Vinka Vodopivca v Ajdovščini pri prof. Heleni Plesničar, kjer se izobražuje še danes. Prejela je že več nagrad na različnih tekmovanjih: leta 2002 je na mednarodnem klavirskem tekmovanju 'Nikolai Rubinstein' v Parizu dosegla prvo nagrado, na državnem tekmovanju Temsig 2004 pa zlato plaketo in prvo mesto. Glasbeno znanje dodatno izpopolnjuje na poletnih glasbenih šolah pod vodstvom prof. Igorja Lazka.

Jana Fajdiga (1989) je začela obiskovati pouk flavte pri sedmih letih na Glasbeni šoli Vinka Vodopivca v Ajdovščini pri prof. Tjaši Dykes. Šolanje je nadaljevala na Glasbeni šoli Zavoda svetega Stanislava v Šentvidu pri Ljubljani v razredu prof. Karoline Šantl Zupan. Uspešno se udeležuje tekmovanj. Na državnem tekmovanju Temsig 2001 je osvojila zlato plaketo in prvo mesto. Istega leta je prejela tudi nagrado na Tartinijevem tekmovanju. Na Temsigu leta 2004 je ponovno potrdila uspeh najboljše slovenske mladinske flavtistke (zlata plaketa, prvo mesto in posebno priznanje za doseženih 100 točk), letos pa je na istem tekmovanju osvojila zlato plaketo in drugo mesto. Dodatno se izobražuje v poletnih šolah pri prof. Alešu Kacjanu in prof. Michaelu Martinu Koflerju.

Benjamin Godard (1849-1895) se je uveljavil v svetu glasbe že zelo zgodaj v mladosti. Čeprav je užival veliko slave, so danes njegove skladbe padle v pozabo. Njegova komorna glasba se slogovno približuje salonski glasbi, ki so jo v tistem času pojmovali kot zastarelo. Ena izmed njegovih najbolj znanih skladb je 'Suite de trois morceaux v B-duru, op. 166', za katero teoretiki pravijo, da bo ostala popularna toliko časa, dokler bodo obstajali virtuozni flavtisti in sposobni pianisti. 'Madžarsko pastoralno fantazijo' je Albert Franz Doppler, ki je živel v Budimpešti, napisal po vzoru Lisztove 'Madžarske rapsodije'. Skladba temelji na 'verbunkosu' – to je star madžarski ples, ki sestoji iz počasnih odsekov – lassú, s punktiranim ritomom in hitrihi odsekov - 'friska'. Cécile Chaminade (1857-1944) je ena redkih žensk, ki je v svojem času zaslovela kot skladateljica. Bila je čudežen otrok. Želela je študirati glasbo na Pariškem konservatoriju, vendar ji oče tega ni dovolil, češ, da je to za žensko nespodobno. Privatne lekcije glasbe je imela pri skladatelju Benjaminu Godardu. 'Concertino, op. 107' je bila izpitna skladba, ki jo je Chaminade napisala za študente flavte na Pariškem konservatoriju, kjer je poučevala.

Program:  

Wolfgang Amadeus Mozart: Sonata št. 5 v C-duru za flavto in klavir
    Allegro, Allegro, Menuetto I, Menuetto II
Felix Mendelssohn – Bartholdy: Rondo capriccioso, op. 14 za klavir
Alojz Ajdič: Zvočni pejsaž za flavto solo
Alfredo Casella: Sicilienne et burlesque, op. 23 za flavto in klavir
Benjamin Godard: Suite de trois morceaux v B-duru, op. 166 za flavto in klavir
    Allegretto, Idylle, Valse

***********

Frederik Chopin: Scherzo za klavir v cis-molu, op. 39, št. 3
Albert Franz Doppler: Madžarska pastoralna fantazija
Cécile Chaminade: Concertino, op. 107 za flavto in klavir

Glasbeni cikel omogočajo:



Glasbeni cikel nastaja v sodelovanju s:

Vstopnine ni. Prostovoljni prispevki so namenjeni za ohranjanje kulturnozgodovinskega bisera.

Info: Kulturni dom Nova Gorica, Bevkov trg 4, SI-5000 Nova Gorica, T 05 335 40 10, W www.kulturnidom-ng.si