24. junij 2008

Glasba iz pozabe

Koncert komornih skladb Saše Šantla

Katarina Lenarčič, sopran
Rok Bavčar, bariton
Andreja Kosmač, Slaven Kulenović, klavir
Ajda Kralj, Mirjam Mah, Alenka Semeja, violina
Mateja Ratajc, viola
Kaja Kapus, violončelo

Koncert so pripravili študentje ljubljanske Akademije za glasbo iz razreda komorne igre rednega profesorja Tomaža Lorenza ter iz pevskih razredov redne profesorice Eve Novšak-Houška in docentke Vlatke Oršanić.

Saša Šantel - Slovenski skladatelji

Saša Šantel se je rodil leta 1883 v Gorici. Služil je tako slikarski kot glasbeni muzi. 'Najboljši skladatelj med slikarji in hkrati najboljši slikar med skladatelji' je deloval kot pedagog, publicist, kritik in strokovni pisec. Po slikarski akademiji na Dunaju je postal likovni pedagog, ki je od leta 1905 po eno šolsko leto poučeval na Dunaju in v Kopru, nato 11 let v Pazinu in dve na Sušaku, od 1920 do smrti 1945 pa je predaval na Srednji tehniški šoli v Ljubljani. Njegova glasbena pot se je začela pri osmih letih, ko se je začel učiti violino. V gimnazijskih letih je igral tudi flavto in klavir in dobil osnovni pouk iz harmonije in kontrapunkta pri skladatelju Danilu Fajglju. Kot osmošolec je napisal svoj prvi godalni kvartet, Scherzo za violino in klavir, prvi samospev na besedilo sošolca Alojza Gradnika (Roža in potok) in zbirko 20 moških zborov (1901). Tudi med slikarskim študijem na Dunaju se je aktivno ukvarjal z glasbo: bil je član ljubiteljskega simfoničnega orkestra društva „Haydn“ in sodeloval v več komornih sestavih. Na kraljevi hrvaški državni gimnaziji v Pazinu je prevzel ob risanju tudi glasbeni pouk, vzgojil in organiziral dijaški zbor in orkester. Zanju je tudi komponiral. V času delovanja v Pazinu je vodil mestni mešani zbor, cerkveni zbor, prirejal je čitalniške in dijaške koncerte ter nastopal kot dirigent, klavirski spremljevalec in violist v komornih sestavih. Po obdobju v Pazinu je nastopil službo na gimnaziji na Sušaku in tam v dveh letih razvil podobno dejavnost kot v Pazinu. Po letu 1920 se je ustalil v Ljubljani. Takrat je začel sodelovati z Glasbeno matico. V njenem Orkestralnem društvu je deloval kot violist in odbornik, bil je član upravnega odbora Matice in slikarski kronist delokroga GM ter portretist umrlih in sodobnih slovenskih glasbenikov. Takrat je njegovo komponiranje preraslo v zrelo skladateljsko obdobje. Njegovo glasbo odlikujejo učinkovita melodika, izvirna preprostost in ljubeznivost, slogovno je bolj ali manj romantično naravnana. Motivika njegovih del temelji na ljudskem izročilu.

Za skladbo Anamitski motiv za violo in klavir (1928) je priznani violist Franc Avsenek ugotovil, da je to doslej prva znana domača skladba za to glasbilo. Prvotni naslov Indo-kineški motiv natančneje nakazuje vzhodnjaško obarvano glasbo. Godalni kvartet v d-molu, op. 3 (1903, dokončan 1925), sodi med zrelejša dela. Oblikovno in slogovno je klasično-romantična štiristavčna skladba s tehtnejšim prvim sonatnim stavkom. Drugi stavek je v tridelni pesemski obliki z ljudsko temo (Theme slovene), tretji je v klasični obliki scherza, četrti pa je pretežno diatoničen in ima kromatično koncipirano sklepno temo ekspozicije. Trije samospevi iz Šantlovega pazinskega obdobja so: Molitev (1915), ki je pisana v „cecilijansko romantičnem cerkvenem slogu s pogosto rabo kromatičnih prehajalnih tonov“ (B. Habbe), Ribnik (1913) je grajen na način barkarole, Sam (1907) pa je modulacijsko dokaj bogat samospev. Tri violinske skladbe so iz zgodnjega Šantlovega obdobja. Andante v f-molu (1911) je novo odkrito delo, ki ga ne zajemata niti avtorjev seznam niti Habbetov popis. Spomin (1902) je posvetil Avgusti. Habbe je v njej razbral tridelno pesemsko obliko in „salonsko-romantične črte v slogu ruske romance“, Slovenski ples (1903) na motiv potrkanega plesa pa „sledi formalno in muzikalno vzorom Dvořákovih slovanskih plesov“. Tri pesmi na besedila Draga Gervaisa v čakavščini (1936) sodijo med najboljše Šantlove samospeve. Koncertni večer zaključuje eno zadnjih Šantlovih del, Andante iz Suite za štiri violine in klavir (1942). Skladba je sestavljena iz treh stavkov (Andante con motto, Amabile, Allegretto), od katerih je ohranjen samo prvi. Skladba je stilno enotna, tehnično nezahtevna in s svojo preprostostjo prisrčna.

Program:  

Anamitski motiv za violo in klavir, op. 46/b

Godalni kvartet v d-molu, op. 3, št. 1
    Moderato
    Andante (Theme slovene)
    Scherzo
    Allegro molto

Tri pesmi
    Molitev, op. 30 (Jovan Ilijić)
    Ribnik, op. 18a (Oton Župančič)
    Sam, op. 5 (Simon Gregorčič)

Invencija, op. 56

**********

Tri violinske skladbe
    Andante, brez opusa

Spomin, op. 2/b
Slovenski ples, op. 2

Tri pesmi na besedila Draga Gervaisa v čakavščini, op. 57
    Moja zemlja
    Moj sin
    P`janac

Suita za štiri violine in klavir, op. 79
    Andante

Glasbeni cikel omogočajo:

Glasbeni cikel nastaja v sodelovanju s:

Vstopnine ni. Prostovoljni prispevki so namenjeni za ohranjanje kulturnozgodovinskega bisera.