glasba z vrtov
svetega frančiška

XVI. sezona 2010 - 6. koncert

22. junij 2010 ob 20.uri
Dvorana Frančiškanskega samostana na Kostanjevici v Novi Gorici

Mojca Gal, violina

Nives Granić, klavir

Mojca Gal je svojo glasbeno pot pričela na Glasbeni šoli v Novi Gorici v razredu prof. Jurija Križniča in jo nadaljevala pri prof. Vasiliju Meljnikovu. Leta 2008 je z odliko diplomirala na Akademiji za glasbo v Ljubljani v razredu prof. Primoža Novšaka. Prejela je več nagrad na državnih in mednarodnih tekmovanjih. Za seboj ima vrsto uspešnih koncertov in recitalov; redno gostuje v koncertnih ciklih in abonmajih Glasbene mladine, Glasbene mladine ljubljanske, Kulturnega doma Nova Gorica, Festivala Ljubljana in Piranskih glasbenih večerov. Je članica tria Klavilina, ki se uspešno predstavlja doma in na tujem. Več let je bila koncertna mojstrica in solistka komornega orkestra NOVA, simfoničnega orkestra ZPGŠ in članica komornega orkestra Solisti Piranesi. Podiplomski študij opravlja na Visoki šoli za umetnost v Bernu v Švici v razredu prof. Monike Urbaniak Lisik, poleg tega izpopolnjuje svoje izvajalsko znanje na baročni violini pri prof. Moniki Baer v Zürichu in se intenzivno ukvarja s historično izvajalsko prakso. Letos bo že drugič poučevala na poletni šoli za godalce v Kopru, v avgustu pa bo gostovala na festivalu komorne glasbe na Danskem.

Pianistka Nives Granić prihaja iz Sarajeva, kjer je začela svojo glasbeno pot. Študij je nadaljevala na Akademiji za glasbo v Ljubljani pri prof. Dubravki Tomšič Srebotnjak. Specializacijo opravlja v Parizu pri prof. Igorju Lazku na Ecole National de musique de Fresnes. Leta 1998 je z dubrovniškim simfoničnim orkestrom izvedla prvi Beethovnov klavirski koncert. Med študijem je gostovala v različnih ciklih in na festivalih (Ob klavirju, Zvoki mladih v Unionu, Poletje v stari Ljubljani, Pločansko ljeto, Poletje v Izoli, Društvo prijateljev glasbe Koper). Poučuje klavir in korepetira na koprski glasbeni šoli in umetniški gimnaziji. Posveča se komornemu muziciranju, predvsem s flavtistko Samanto Stell.

Reve d'enfant je Ysaye napisal za najmlajšega sina Antoina, ki je kasneje napisal očetovo biografijo in postal izdajatelj njegovih del. Vsebina skladbe spominja na Faurejevo Berceuse in Brahmsovo Wiegenlied – torej na zasanjane uspavanke. Preludiji, op. 34, Dmitrija Šostakoviča kažejo na skladatelja, ki prehaja v zrelo dobo. Preludiji so preplet vplivov od Bacha do Chopina, predvsem pa izražajo Šostakovičev melanholični značaj. Španske ljudske pesmi Manuela de Falle je Pawel Kochanski priredil za violino in klavir in jih poimenoval Španska ljudska suita. Prvi stavek je Mavrski prt, drugi je uspavanka, tretji je znan napev, Polo je Fallova izvirna skladba, ki aludira na španske ciganske oziroma andaluzijske ljudske plese, Asturiana je žalostinka iz severne Španije, Jota je Fallovo izvirno delo v slogu ljudskega plesa iz Aragone. Pesmi brez besed je Prokofiev priredil za violinista Pawla Kochanskega in jih poimenoval Melodije za violino in klavir.

Prisrčno vabljeni!

Vstopnine ni. Prostovoljni prispevki so namenjeni za ohranjanje kulturnozgodovinskega bisera.

Program:  

M. Peternel: Short Story (2009)
D. Šostakovič (1915-1975): Preludiji, op. 34
    št. 10 v cis-molu
    št. 15 v Des-duru
    št. 16 v b-molu
    št. 24 v d-molu
E. Ysaye (1858-1931): Reve d'enfant, op. 14
M. de Falla/P. Kochanski (1876-1946): Španska ljudska suita za violino in klavir
    Mavrski prt
    Uspavanka
    Pesem
    Polo
    Asturiana
    Jota
P. I. Čajkovski (1840-1893): Melodija
S. Prokofjev (1891-1953): Gavota iz baleta Pepelka, op. 87
S. Prokofjev (1891-1953): Melodije za violino in klavir, op. 35 b
    Andante
    Lento ma non troppo
    Animato, ma non allegro
    Andantino, un poco scherzando
    Andate non troppo
A. Pärt (1935-): Fratres za violino in klavir

Glasbeni cikel omogočata:

Sponzor:

Glasbeni cikel je nastal v sodelovanju z:

Vstopnine ni. Prostovoljni prispevki so namenjeni za ohranjanje kulturnozgodovinskega bisera.

Informacije: Kulturni dom Nova Gorica, Bevkov trg 4, 5000 Nova Gorica, T 05 335 40 13, E pr@kulturnidom-ng.si, W www.kulturnidom-ng.si