24. maj 2011 ob 20.uri
Dvorana Frančiškanskega samostana na Kostanjevici v Novi Gorici

Meta Fajdiga

Klavirski recital

Meta Fajdiga (1991, Vipava) je glasbeno pot začela pri sedmih letih na Glasbeni šoli Vinka Vodopivca v Ajdovščini pri prof. Heleni Plesničar. Študij klavirja je vpisala na Akademiji za glasbo v Ljubljani, kjer pod mentorstvom red. prof. Tatjane Ognjanovič sedaj zaključuje 1. letnik. Svoje glasbeno znanje dodatno izpopolnjuje na glasbenih seminarjih in poletnih šolah pri prof. Igorju Lazku. V programih Kulturnega doma Nova Gorica se je že večkrat predstavila. Pred petimi leti je skupaj s sestro flavtistko Jano Fajdiga nastopala na koncertu v ciklu Glasba z vrtov svetega Frančiška. V letu 2010 pa je ob praznovanju 200-letnice rojstva Frederica Chopina nastopila ob treh goriških pianistkah na koncertu, posvečenemu temu mojstru klavirske glasbe v naši veliki dvorani. Na obeh nastopih je očarala tako poslušalce kot kritiko.

V času svojega šolanja je na tekmovanjih prejela več prvih nagrad: leta 2002 na mednarodnem klavirskem tekmovanju Nikolaj Rubinstein v Parizu, v letih 2004 in 2010 na državnem klavirskem tekmovanju TEMSIG, leta 2010 na mednarodnem klavirskem tekmovanju Aleksander Skrjabin v Parizu, januarja letos pa na mednarodnem klavirskem tekmovanju Maria Yudina v Sankt Peterburgu. Maja letos je prejela posebno nagrado na mednarodnem tekmovanju Euroregione v Vidmu. Je letošnja dobitnica štipendije evropske fundacije Yamaha v Ljubljani.

Mozartova Sonata za klavir K. 576 je najverjetneje ena tehnično najtežjih skladateljih sonat. Težavna je predvsem zaradi izredno zahtevne kontrapunktične obdelave glasbenega gradiva. Mozart je napisal to sonato po obisku Leipziga, Bachovega mesta - Johann Sebastian Bach pa je bil Mozartov vzornik. Schubertove Tri skladbe za klavir so v bistvu impromptuji, ki so nastali kot tretji cikel Impromtujev. Prištevamo jih lahko med Schubertova najfinejša klavirska dela, ki vsebujejo visoko stopnjo umetniškega izražanja. Prva dva sta v rondojski obliki (ABACA), tretji pa v tridelni pesemski obliki (ABA). Lucijan Marija Škerjanc je bil eden najpomembnejših in vplivnejših slovenskih skladateljev. Zapustil je tehten repertoar, ki vsebuje brezčasne skladbe na skorajda vseh glasbenih področjih. Njegov slog je sicer zagledan v preteklost in romantično izpoved, a je poln izvirnih domislic, s katerimi je poskušal 'povečati zalogo glasbenih lepot, ki jih je poznal' (Skladateljske sledi po letu 1900). Za glasbo Aleksandra Skrjabina velja, da se povezuje z mističnim. Njegov pogled na glasbeno umetnost je bil edinstven. Verjel je, da glasba lahko zveni v barvah. Skladbe so prepojene s posebno močjo, so strastne, ampak ne temperamentne, so divje, a niso grobe. Predvsem izstopajo s svojim bogatim glasbenim jezikom, ki enostavno prevzema. Prevzema pa tudi Chopinovo mojstrstvo. Za vsakega pianista so njegova dela preizkusni kamen na poti pianistične koncertne kariere. Njegov slog je nezamenljiv: tehnično zahteven, speven, romantičen, nežen, otožen.

Prisrčno vabljeni!

Vstopnine ni. Prostovoljni prispevki so namenjeni za ohranjanje kulturnozgodovinskega bisera.

Program:  

W. A. Mozart (1756-1791): Sonata za klavir št. 17 v D-duru, K. 576
    Allegro
    Adagio
    Allegretto
F. Schubert (1797-1828): Tri klavirske skladbe (impromptuji), D. 946
    Impromptu št. 1 v es-molu. Allegro assai - Andante - Tempo I
    Impromptu št. 2 v Es-duru. Allegretto
    Impromptu št. 3 v C-duru. Allegro

**********

L. M. Škerjanc (1900-1973): Preludiji št. 4, 5, 6, 7
A. Skrjabin (1872-1915): Poema, op. 32
F. Chopin (1810-1849): Rondo v Es-duru, op. 16

Glasbeni cikel omogočata:

Sponzorj:

Glasbeni cikel je nastal v sodelovanju z:

Vstopnine ni. Prostovoljni prispevki so namenjeni za ohranjanje kulturnozgodovinskega bisera.