Lev Pupis, vodja tekmovanja
Leta 1998 je diplomiral na Univerzi za glasbo na Dunaju.
V letu 1999 je vodil projekt slovenskih študentov glasbe na Dunaju, imenovan »Mi Dunaj Vam«, v okviru katerega je nastala zgoščenka »Hymnus Carniolus« in uspešna koncertna turneja po Sloveniji in Avstriji.
Med leti 2000-2003 je bil na študiju saksofona v Parizu, kjer je diplomiral na Visoki stopnji v razredu J.Y.Fourmeauja (Premier Prix) in uspešno opravil še specializacijo pri Vincent Davidu.
Je dobitnik več nagrad na domačih in tujih glasbenih tekmovanjih, s samostojnimi recitali, v komornih sestavih pa se je predstavil občinstvu širom po Evropi.
Kot solist z orkestrom je koncertiral v Grazu, Celovcu, Ljubljani, Mariboru, Beogradu in na Dunaju, pod taktirkami dirigentov: George Pehlivanian, Tosihiro Jonezu, Juergen Bruens.
V letu 2005 je Lev Pupis na Univerzi za glasbo na Dunaju z odliko opravil magistrski študij in prejel naziv »Magister Artium« (razred Oto Vrhovnik), v letu 2007 pa še specialistični študij na Akademiji za glasbo v Ljubljani (razred Matjaž Drevenšek).
Kot orkestrski glasbenik sodeluje s priznanimi simfoničnimi orkestri, kot so: Mozarteum orkester iz Salzburga, Radijski simfonični orkester iz Dunaja, RTV Slovenija, Orkester Slovenske Filharmonije, Orkester slovenske vojske...
Poleg solistične in komorne glasbene aktivnosti je Lev Pupis aktiven tudi kot glasbeni pedagog in poučuje saksofon na srednjih glasbenih šolah v Ljubljani in Celju, že vrsto let pa deluje tudi kot mentor na poletni šoli za saksofon v Novi Gorici, kjer je bil v letu 2006 tudi umetniški vodja. Vodi tudi poletno šolo za saksofon na otoku Braču, predaval je že na Akademiji za glasbo v Skopju in na Univerzi za glasbo in upodabljajočo umetnost na Dunaju.
Vabljen je tudi kot član strokovnih žirij domačih in mednarodnih tekmovanj ( Alpe-Donava-Jadran 03, Saksistra 06, Državno tekmovanje mladih glasbenikov Srbije 09 ).
Lev Pupis je pobudnik in ustanovitelj komornih sestavov, kot so: duo »Sax.Org«, trio » Ad libitum« in »Ensemble 4 SAXESS«.S to zasedbo je sodeloval pri nastanku plošče »4FOLK«, ki je leta 2007 izšla pri ZKP RTV Slovenija.
Zanj in za zasedbe v katerih aktivno sodeluje je bilo napisanih že preko 15 skladb sodobnih avtorjev, od solističnih koncertov za orkester, skladb za dva saksofona, za trio s flavto in klavirjem ter skladb za saksofonski kvartet.
nazaj na vrh strani >>
nazaj na uvodno stran >>
Matjaž Drevenšek (Maribor, 1965) je redni profesor za saksofon na Akademiji za glasbo v Ljubljani. Kot član Zagrebškega kvarteta saksofonov, septeta Saxofakind, v duih s pianistom Zoltanom Petrom, s tolkalistko A. L. Barber, s čembalistom Milkom Lazarjem ter kot solist ansamblov Percussion Plus in Studio za tolkala koncertira po Evropi (v Albaniji, Avstriji, Belgiji, Bosni in Hercegovini, Češki, Črni Gori, Danski, Franciji, Grčiji, Hrvaški, Italiji, Kanadi, Makedoniji, Monaku, Nemčiji, Sloveniji, Srbiji, Švici, Turčiji), Kanadi in ZDA (Arizona, Connecticut, Georgia, Indiana, Iowa, Louisiana, Massachusetts, Michigan, Minnesota, Nebraska, New York, New York City, Severna Karolina, Severna Dakota, Ohio, Pensilvanija, Teksas, Utah, Wisconsin). Solistično nastopa z Orkestrom Slovenske in Mariborske filharmonije, Komornim godalnim orkestrom Slovenske filharmonije, Zagrebško filharmonijo, Simfoniki in Big bandom HRT, Zagrebškimi solisti, Simfoničnim pihalnim orkestrom Hrvaške vojske, Simfoničnim pihalnim orkestrom Emory, Orkestrom Slovenske vojske, Camerato Labacensis.
Arno Bornkamp (Amsterdam, 1959) je prototip sodobnega virtuoza, ki poustvarja tako tradicionalni kot sodobni repertoar za saksofon. Leta 1986 je diplomiral z najvišjimi ocenami in s pohvalami na Konservatoriju v Amsterdamu pod mentorstvom profesorja Eda Bogaarda. Študij je nadaljeval pri uglednem profesorju Danielu Deffayetu v Parizu. Med številnimi nagradami, ki jih je osvojil, velja omeniti srebrno lovoriko, ki mu jo je podelila slovita koncertna hiša Concertgebouw in glasbeno nagrado Kraljevine Nizozemske. Slednja mu je omogočila študij pri Jean-Marie Londeixu v Bordeauxu in pri Ryu Nodi v Osaki, kjer se je izpopolnjeval predvsem na področju sodobne glasbe za saksofon. Sodeloval je z uglednimi skladatelji, med drugim z Lucianom Beriom in Karlheinzom Stockhausenom. Debitiral je leta 1982 v Rimu z znamenitim ‘Concertinom da Camera’ Jacquesa Iberta. Od takrat je koncertiral kot solist in kot solist z orkestrom na več kot 200 koncertih doma in v tujini. Naklonjen je tudi komorni glasbi. Skupaj s priznanim pianistom Ivom Janssenom in kot član kvarteta Aurelia Saxophone muzicira in nastopa več kot 25 let. Gostoval je (kot koncertni saksofonist, kot učitelj na šolah, na mojstrskih tečajih in na festivalih) tako rekoč po vsej Evropi, v ZDA, na Japonskem in v Južni Ameriki. Eden izmed viškov njegove kariere je nastop z Ivom Janssenom poleti leta 1996 v Amsterdamu za oddajo 'TV Prinsengracht Concert' za nizozemsko televizijo. Oddajo je spremljalo več kot 15000 gledalcev.
Marcus Weiss (Basel, 1961) je študiral pri profesorju Iwanu Rothu (Basel) in Fredu Hemkeju (Chicago). Uveljavlja se kot glasbenik, ki izvaja sodobno glasbeno literaturo in s tem vpliva na širitev repertoarja za saksofon. Izvedel je številne krstne izvedbe, med drugimi skladbe Aperghisa, Baltakasa, Cagea, Clementija, Furrerja, Gervasonija, Globokarja, Hidalga, Hosokawe, Jarrella, Kyburza, Kônda, Lachenmanna, Langa, Nettija, Pauseta, Rihma, Sciarrina, Sharpa, Sotele, Zimmermanna in drugih. Tako z orkestri kot tudi v komornih zasedbah nastopa na uglednih festivalih v Evropi in drugod. Je član dveh zasedb: Xasax in Trio Accanto. Redno nastopa kot solist ali kot član zasedbe Klangforum Wien, Ensemble Recherche in Ensemble Modern. Trenutno razvija dva različna projekta. Skupaj z violistom Garthom Knoxom se v eksperimentalnem studiu Experimental-Studio radijske postaje Sudwest-Rundfunk posvečata projektu improvizacijske glasbe. Od leta 2005 sodeluje v novo ustanovljenem Triu Neuma. S pevcema Dominiqueom Vellardom in Raitisom Grigalisom razvijajo projekt srednjeveške glasbe. Poleg koncertne dejavnosti se ukvarja tudi s pedagoškim delom. Redno vodi mojstrske tečaje za nadarjene saksofoniste na različnih konservatorijih (The Royal Academy of Music London, Universidad de Alcala Madrid, Universität der Künste v Berlinu, Universität für Musik na Dunaju, kot tudi v Bostonu, New Yorku, Chicagu in na Japonskem). Avgusta leta 2004 je poučeval na poletni šoli za sodobno glasbo v Dermstadtu. Od leta 1995 poučuje saksofon in komorno glasbo na visoki šoli za glasbo Hochschule für Musik v Baslu.
Betka Bizjak Kotnik (Dravograd, 1976) je z odliko diplomirala na Akademiji za glasbo v Ljubljani. Izpopolnjevala se je na Konservatoriju CNR v Lyonu (prejela je medaille d'or in premiere prix de perf.) ter leta 2005 končala specialistični študij saksofona na Akademiji za glasbo v Ljubljani. Za svoje uspehe je prejela študentsko Prešernovo nagrado Akademije za glasbo v Ljubljani. Je dobitnica prvih nagrad na državnih tekmovanjih in finalistka mednarodnih tekmovanj. Poučuje saksofon na Srednji glasbeni in baletni šoli v Ljubljani. V sodelovanju s profesorji srednjih glasbenih šol iz Slovenije vsako leto vodi seminar za učence in učitelje v Kopru.
Boštjan Simon (Šempeter pri Gorici, 1982) se je med šolanjem v Glasbeni šoli Nova Gorica udeležil tekmovanj na državnem in regijskem nivoju (tretja nagrada v Ljubljani 1993; tretje mesto v komorni skupini, Ljubljana 1994; druga nagrada v Idriji 1997). Med letoma 1997 in 1999 je bil redni član Pihalnega orkestra Koper, s katerim se je udeležil tekmovanj na Švedskem, Nizozemskem in v Švici. Čeprav glasbenega izobraževanja ni neposredno nadaljeval na srednji glasbeni šoli, se je pod mentorstvom profesorja Silvia Broscheja leta 1998 udeležil mednarodnega tekmovanja mladih glasbenikov v italijanskem Povolettu in se uvrstil na tretje mesto. 
Eugene Rousseau (Blue Island, Illinois, 1932) velja za enega najpomembnejših saksofonistov in pedagogov današnjega časa. Trenutno je član umetnikov na oddelku za glasbo Univerze v Minnesoti in je častni profesor glasbe Distinguished Professor Emeritus of Music na Univerzi v Indiani. Njegovi študenti so se uveljavili kot ugledni profesorji in odlični saksofonisti. Poučeval je kot izredni profesor na Pariškem konservatoriju, na Visoki šoli za glasbo na Dunaju, na Državni univerzi v Arizoni, na Univerzi v Iowi, na Univerzi v Nebraski in na Univerzi severnega Teksasa. Leta 2007 so ga imenovali za McKay Artist in Residence na univerzi Hugh Hodgson School of Music v Georgii. Naziv častnega profesorja so mu podelili na Praškem konservatoriju in na Inštitutu G. Braga v Italiji. Kot solist je nastopal s številnimi orkestri po vsem svetu, med drugim z orkestrom iz Minnesote, s simfoniki iz Indianapolisa, z orkestrom BBC London, z orkestrom Bavarskega radia, z orkestrom Avstrijskega nacionalnega radia, s simfoničnim orkestrom iz Prage, s Filharmoničnim orkestrom Janáček in s filharmoniki Kansai iz Osake. Leta 1993 je kot prvi saksofonist dotlej koncertiral v dvorani salzburškega konservatorija Mozarteum. Leta 1969 je skupaj s še nekaterimi somišljeniki ustanovil Svetovni kongres saksofonistov. Kongres je postal ugledna in edinstvena prireditev, ki se posveča promoviranju saksofona. Prireditev ima velik vpliv pri širšem poznavanju saksofona ter dokazovanju kredibilnosti tega glasbila. Leta 2005 je bil v Minneapolisu (Minnesota) predsednik organizacijskega komiteja XIII. Svetovnega kongresa saksofonistov. Severnoameriška zveza saksofonistov mu je podelila najvišji častni naziv za življenjsko delo in mu podelila častno članstvo. Eugene Rousseau je obiskoval glasbeni kolidž v Chicagu, študiral na univerzi Northwestern University v Chicagu in dosegel najvišjo stopnjo izobrazbe - doktorat PhD (philosophiae doctor) iz glasbene literature in kot interpret na Univerzi v Iowi. Leta 1960 je prejel štipendijo Fulbright Grant na pariškem konservatoriju. Leta 1963 je sodeloval kot glasbenik na afriškem mednarodnem shodu International Trade Fair v Conakryju v Gvineji. Naslednje leto je postal profesor na Univerzi v Indiani, tam je poučeval 36 let. 20 let je deloval tudi kot generalni svetovalec za saksofon pri razvoju in raziskavah pri družbi Yamaha Corporation na Japonskem. Izdal je veliko število znanstvenih publikacij. Kot profesor je sodeloval na številnih mojstrskih tečajih in bil član na različnih prestižnih glasbenih tekmovanjih. 
Matej Šarc (Ljubljana, 1965) je študij oboe pričel v razredu profesorja Boža Rogelje na Akademiji za glasbo v Ljubljani, nato je študij nadaljeval pri profesorju Heinzu Holligerju na Visoki šoli za glasbo v Freiburgu v Nemčiji. Postal je prvi oboist v Simfoničnem orkestru RTV Slovenija in v Orkestru Freiburške filharmonije. Kot solist in komorni glasbenik je nastopal po Evropi, v Avstraliji, na Kitajskem, v Mongoliji, na Japonskem ter v Severni in Južni Ameriki. Na mnogih evropskih radijskih postajah je posnel veliko glasbe za oboo. Snemal je tudi za različne slovenske in mednarodne glasbene založbe, med drugimi za Naxos, Arsis (Nizozemska), Aulos, Da Camera (Nemčija) in Auvidis (Francija). Od leta 1994 je član Slovenske filharmonije in pihalnega kvinteta Slowind, ki je leta 2003 za svoje umetniške dosežke prejel nagrado Prešernovega sklada. Poučuje na mojstrskih tečajih v Sloveniji (Piran Music), Italiji, Avstriji in Nemčiji. Več let se je posvečal organizaciji in realizaciji festivala za komorno glasbo Slowind v Ljubljani. Članom kvinteta so se na festivalu pridružili ugledni glasbeniki, kot so Steven Davislim, Christiane Iven, Heinz Holliger, Arvid Engegard, Robert Aitken, Diego Chenna in Andrea Marchiol. Posebno mesto v njegovem repertoarju ima sodobna glasba. Kot organizator in interpret je med drugim krstno izvedel skladbe Thorkella Sigurbjörnssona, Iva Nilssona, Mista Thorkellsdottirja, Martina Smolke, Volkerja Stauba, Vinka Globokarja, Lojzeta Lebiča, Jürga Wyttenbacha, Uroša Rojka, Larise Vrhunc, Iva Petrića, Primoža Ramovša in Božidarja Kosa. 
Dragan Sremec je diplomiral iz dirigiranja pri prof. Igorju Gjadrovu in saksofona v razredu prof. Josipa Nochte na Glasbeni akademiji v Zagrebu. Pri prof. Nochti je zaključil tudi podiplomski študij saksofona. Kot štipendist francoske vlade in fundacije Iva Pogorelića se je dodatno izobraževal v Parizu pri prof. Danielu Deffayetu, kot štipendist Fulbrightove fundacije pa pri dr. Eugeneu Rousseauju. 
Aleksandra Pavlovič (Postojna, 1978) je glasbeno pot začela v domačem kraju v Postojni in šolanje nato nadaljevala na Glasbeni matici v Trstu. Nato se je leta 1995 vpisala v razred nadarjenih pianistov Sijavuša Gadžijeva (Slovenski center za glasbeno vzgojo Emil Komel, Gorica, Italija). Šolanje je nadaljevala na Državnem konservatoriju P. I. Čajkovski v Moskvi (najprej je obiskovala razred prof. Leva Naumova, nato pa šolanje zaključila pod mentorstvom prof. Vladimirja Viardija), leta 2002 je z odliko diplomirala in bila istega leta sprejeta na podiplomski študij kot najuspešnejša tuja študentka. Podiplomski študij je zaključila z najvišjo oceno pri prof. Andreju Dievu. Glasbeno znanje je večkrat izpopolnjevala pri priznanem pianistu Eugenu Indjiću na Mednarodnem mojstrskem tečaju na Slovaškem. Glasbeno znanje in talent je večkrat potrdila na mednarodnih tekmovanjih, kjer je prejela laskave nagrade in priznanja (na tekmovanju mladih pianistov Primorske je prejela dvakrat prvo nagrado, enkrat drugo; na 25. tekmovanju mladih glasbenikov Slovenije je prejela dvakrat drugo nagrado - kot solistka in v kategoriji komornih skupin; na mednarodnem tekmovanju mladih glasbenikov v Stresi v Italiji je osvojila prvo nagrado; na uglednem pariškem tekmovanju Nikolai Rubinstein pa je osvojila drugo nagrado). Veliko nastopa doma in v tujini (Koper, Trst, Gorica, Ljubljani, Zagrebu, Reki, Mozarteumu v Salzburgu, v teatru La Fenice v Benetkah, Celovcu). Med študijem je nastopala v Moskvi (Malyi in Rachmaninovski zal, dvorana moskovskega konservatorija ter v spominskem stanovanju (muzeju) Svjatoslava Richterja). Koncertirala je tudi v sklopu cikla koncertov Ljubljanski umetniki Ljubljani, Srečanja z glasbo (Incontri con la musica – Italija), Festival Ljubljana, Med zvoki krajev (Italija), Mladi mladim, Glasba z vrtov svetega Frančiška. Trenutno se posveča komornemu muziciranju s priznanimi violinisti in violončelisti iz Slovenije in Rusije (Marina Yashvili, Oleg Bugaev, Sanja Repše, Žiga Brank, …). 
