Zajtrk na Plutonu (Breakfast on Pluto, 2005), Irska

režija: Neil Jordan
scenarij: Neil Jordan, Pat McCabe (po literarni predlogi Pata McCabea)
fotografija: Declan Quinn
glasba: Anna Jordan
montaža: Tony Lawson
igrajo: Cillian Murphy, Liam Neeson, Morgan Jones, Eva Birthistle, Mary Coughlan, Conor McEvoy, Ruth McCabe, Charlene McKenna, Seamus Reilly, Peter Owens, Emmet Lawlor McHugh
produkcija: Pathé Pictures International, Bórd Scannán na hÉireann, Northern Ireland Film and Television Commission, Number 9 Films, Parallel Film Productions
festivali, nagrade: Telluride 2005; Toronto 2005; New York 2005; Rio de Janeiro 2005; Ljubljanski filmski festival, Liffe 2006: nagrada občinstva; Berlin 2006; Ciudad de México 2006; irske filmske in televizijske nagrade, IFTA 2007: najboljši režiser, najboljši scenarij za film, najboljša maska, najboljši igralec v celovečernem filmu
povprečna ocena občinstva: 5
povprečna ocena kritike: 3,5
distribucija: Cankarjev dom

Patrick Braden odrašča v strogem katoliškem okolju Irske šestdesetih let. Mati ga je ob rojstvu pustila na cerkvenem pragu. Da to ni bilo le dejanje obupa matere samohranilke, Patrick spozna v najstniških letih, ko odkrije, da je vaški duhovnik, oče Bernard, tudi njegov biološki oče. Patrickovo vedenje in način oblačenja vaščane, še posebej učitelje in njegovo mačeho, spravljata ob živce. Patrick si namreč srčno želi, da bi bil deklica, zato se temu primerno oblači v ženska oblačila, vede se feminilno in se predstavlja kot Patricia ali Kitten. Ko dopolni osemnajst let, se preseli v London, kjer začne iskati svojo pravo mamo. Medtem pa sklene prijateljstvo s številnimi osebami, med katerimi so tudi člani rokerske skupine The Mohawks, ostareli iluzionist in številni drugi. V Londonu je Patrick žrtev bombnega napada IRE, toda policija, ki hoče na vsak način najti krivca, njega obtoži teroristične dejavnosti. Patrick oziroma Kitten čez vse težave koraka z nasmehom in zvrhano mero dobre volje, prepričan(a) v to, da je svet dober ...

Darfur – Vojna za vodo (2008), Slovenija

režija: Maja Weiss, Tomo Križnar
scenarij: Maja Weiss, Tomo Križnar
fotografija: Tomo Križnar
glasba: Chris Eckman (pesem Tomaža Pengova "Jebel Marra")
montaža: Peter Braatz
nastopajo: Omar Hassan Al-Bashir, dr. Janez Drnovšek, Minni Arkou Minawi, Abdel Wahid Al Nur, dr. Mohamed Raya, Mustava Terab, Suleiman Jammous, Adam Shogar
produkcija: Bela film, RTV Slovenija, Taris Film
festivali, nagrade: Cannes 2008; Durban 2008: posebno priznanje Amnesty International; Sarajevo 2008
distribucija: Tomo Križnar in Bela film

Film nam ponudi vpogled v človekoljubno misijo, ki sta jo opravila aktivist za človekove pravice in popotnik Tomo Križnar ter nekdanji predsednik Republike Slovenije dr. Janez Drnovšek. Med februarjem in junijem 2006 se je Tomo Križnar podal v sudansko pokrajino Darfur in tu različnim frakcijam sudanske osvobodilne vojske predstavil slovensko mirovno pobudo. S svojo kamero je posnel številne pogovore, ki jih je imel tako z vodji upornikov kot civilisti. Darfur – Vojna za vodo je prvi film, ki prikaže zapletene in kompleksne razmere v tej sudanski pokrajini in tako celotnemu svetovnemu občestvu omogoči, da se seznani z njimi.

Michael Clayton (2007), ZDA

režija: Tony Gilroy
scenarij: Tony Gilroy
fotografija: Robert Elswit
glasba: James Newton Howard
montaža: John Gilroy
igrajo: George Clooney, Tom Wilkinson, Tilda Swinton, Sydney Pollack, Michael O'Keefe, Alberto Vazquez, Denis O'Hare, Austin Williams, Jennifer Van Dyck, Frank Wood
produkcija: Castle Rock Entertainment, Samuels Media, Clayton Productions, Mirage Enterprises, Section Eight
festivali, nagrade: Benetke 2007; Deauville 2007; Toronto 2007; Viennalle 2007; oskar za najboljšo žensko stransko vlogo 2008 (Tilda Swinton); nagrada BAFTA 2008 za najboljšo stransko igralko (Tilda Swinton); nagrada londonskega združenja filmskih kritikov ALFS 2008: stranska igralka leta (Tilda Swinton)
povprečna ocena občinstva: 4
povprečna ocena kritike: 4,5
distribucija: Blitz Film & Video Distribution

Michael Clayton je "čistilec" pri podjetju Kenner, Bach & Ladeen, eni največjih odvetniških korporacij v New Yorku. Njegova profesionalna niša je hitro in tiho obračunavanje z najbolj umazanimi posli podjetja: s pobeglimi povzročitelji prometnih nesreč, škodljivimi medijskimi razkritji, kleptomanskimi soprogami in pokvarjenimi politiki. Ko se Arthurju Edensu, najboljšemu odvetniku v podjetju in Michaelovemu staremu prijatelju, zmeša in skuša zaradi občutka krivde sabotirati doslej uspešno pravdo, Claytona zadolžijo, naj uredi nastalo polomijo; takrat se znajde pred največjim izzivom svoje kariere, soočiti se bo moral sam s sabo in s tem, kar je postal v letih dela za Kenner, Bach & Ladeen.

Lady Chatterley (2006), Belgija, Francija, Velika Britanija

režija: Pascale Ferran
scenarij: Pascale Ferran, Roger Bohbot (po literarni predlogi D.H. Lawrencea)
fotografija: Julien Hirsch
glasba: Béatrice Thiriet
montaža: Yann Dedet, Mathilde Muyard
igrajo: Marina Hands, Jean-Louis Coullo'ch, Hippolyte Girardot, Hélene Alexandridis, Hélene Fillieres, Bernard Verley, Sava Lolov, Jean-Baptiste Montagut, Fanny Deleuze, Michel Vincent, Colette Philippe, Christelle Hes
produkcija: Maia Films, Saga Film, arte France Cinéma, Titre et Structure Production, Les Films du Lendemain
festivali, nagrade: cezar 2007: najboljši film, najboljši scenarij (priredba), najboljša fotografija, najboljša kostumografija, najboljša glavna igralka; nagrada lumiere 2007: najboljša režiserka, najboljša igralka; nagrada Louis Delluc 2007: najboljša režiserka; nagrada zlata zvezda (etoile d'or) 2007: najboljši film; Tribecca 2007: najboljša igralka; Berlin 2007; Seattle 2007; Los Angeles 2007; Karlovy Vary 2007
povprečna ocena občinstva: 4,5
povprečna ocena kritike: 4
distribucija: Cankarjev dom

Constance Reid se pri 23 letih poroči s poročnikom in lastnikom rudnikov Cliffordom Chatterleyjem. Piše se leto 1917 in Clifforda vpokličejo v vojsko. S flandrijske fronte se vrne na vozičku in duševno pobit. Mladi par se preseli v Wragby, kjer se Constance nostalgično in z obžalovanjem spominja let, ko se je družila z umetniki in s študenti ter potovala po svetu. Zdaj je osamljena na dolgočasnem podeželju. In prav tihi gozdar v njej vzbudi strast, ki je dotlej še ni poznala …

Dva dni v Parizu (Two Days in Paris, 2007), Francija, Nemčija

režija: Julie Delpy
scenarij: Julie Delpy
fotografija: Lubomir Bakchev
glasba: Julie Delpy
montaža: Julie Delpy
igrajo: Adam Goldberg, Julie Delpy, Daniel Brühl, Marie Pillet, Albert Delpy, Aleksia Landeau, Adan Jodorowsky, Alexandre Nahon, Vanessa Seward, Thibault De Lussy
produkcija: Polaris Films, Back Up Media, 3L Filmproduktion, Tempete Sous un Crâne
festivali, nagrade: Mons 2007: pokal srca za najboljši film; Berlin 2007; Seattle 2007; Tremblant 2007; Cinemanila 2007; Jönköping 2007
povprečna ocena občinstva: 4,5
povprečna ocena kritike: 4
distribucija: Fivia

Marion in Jack živita v New Yorku; ona je Francozinja, on Američan. Med vračanjem s počitnic, polnih nesporazumov in nasprotujočih si mnenj, se ustavita v Parizu pri njenih starših. Jack, ki ne zna niti besede francosko, doživi pravi kulturni šok: Marionina starša se prepirata v njegovi navzočnosti in mu pripravljata nemogočo hrano, njene prijateljice neprestano čebljajo o seksu, naokrog ga prevažajo pijani taksisti, Marion na vsakem vogalu naleti na katerega od svojih nekdanjih ljubimcev … Jacka vse skupaj že hudo jezi, Marion pa njegovo jezo še podpihuje, dokler se na koncu ne razideta. Marion najde tolažbo v objemu enega svojih bivših, Jack pa se zateče v domače zavetje restavracije s hitro prehrano. Pa se mora ljubezen dveh razumnih ljudi res tako končati?

Težko je biti fin (Teško je biti fin, 2008), BiH

režija: Srdjan Vuletić
scenarij: Srđan Vuletić, Miroslav Mandić
fotografija: Slobodan Trninić
glasba: Srđan Kurpjel, Saša Losić
montaža: Almir Kenović, Andrija Zafranović
igrajo: Saša Petrović, Senad Bašić, Emir Hadžihafizbegović, Daria Lorenci, Jasna Žalica, Aleksandar Seksan, Nerman Mahmutović, Armis Masić
produkcija: Refresh Production
festivali, nagrade: Sarajevo 2007: srce Sarajeva za najboljšega igralca; Miami 2008; Karlovy Vary 2008; Shadowline 2008
povprečna ocena občinstva: 3,5
povprečna ocena kritike: 4,5
distribucija: Demiurg

Fudo je moški srednjih let, ki živi v Sarajevu. Pred vojno je imel službo, nato pa je ostal brez nje zaradi vsem znanih dogodkov v nekdanji Jugoslaviji, divje privatizacije, legalnih kraj in podobnih okoliščin, na katere ni imel vpliva. Ker ima družino, si nikakor ne more privoščiti, da bi dolgo ostal brez dela, zato se odloči, da bo postal taksist. Zdi se mu, da je to nekaj najlažjega, kar bi lahko počel. A nato ga splet okoliščin privede do kriminalnih krogov, v katere kmalu zapade, pa čeprav ve, da si zaradi družine, žene in otroka to ne bi smel privoščiti. S tem se začne njegova pot proti dnu, ki ga kmalu stane tudi avtomobila – njegovega delovnega sredstva. A Fudo je odločen, da se ne bo vdal. Kupi si nov avto, ga spremeni v taksi in z njim začne voziti stranke. Spremeniti hoče svoje življenje in zaživeti pošteno. Toda kmalu se izkaže, da vse le ne bo šlo tako zlahka, kot se je sprva zdelo.

Božična zgodba (Un conte de Noël, 2008), Francija

režija: Arnaud Desplechin
scenarij: Arnaud Desplechin, Emmanuel Bourdieu
fotografija: Eric Gautier
glasba: Grégoire Hetzel
montaža: Laurence Briaud
igrajo: Catherine Deneuve, Jean-Paul Roussillon, Mathieu Amalric, Emile Berling, Françoise Bertin, Laurent Capelluto, Anne Consigny, Emmanuelle Devos
produkcija: Why Not Productions
festivali, nagrade: Cannes 2008; Toronto 2008; Helsinki 2008, New York 2008
povprečna ocena občinstva: 4,5
povprečna ocena kritike: 4,5
distribucija: Cankarjev dom

Razigrana in čudaška družinska drama s primesmi črne komedije. Ko Junon spozna, da boleha za levkemijo in potrebuje darovalca kostnega mozga, za božič po dolgem času zbere okrog sebe vse člane svoje nefunkcionalne družine. Le kako se bodo spopadli s to in z vsemi drugimi družinskimi težavami?
Pred mnogimi leti je Abelu in Junon za redko obliko raka zbolel sin Joseph. Njegovo edino upanje za ozdravitev je bila presaditev kostnega mozga. Ne starša ne hči Elizabeth niso bili primerni darovalci, zato sta se Abel in Junon odločila za še enega otroka. A tudi mali Henri ni mogel pomagati svojemu bratu in Joseph je pri sedmih letih umrl. Družina si ni nikoli več opomogla. Minilo je mnogo let, odnosi med družinski člani pa so napeti bolj kot kdaj koli prej – še posebno med Elizabeth, avtoritativno glavo družine, in Henrijem, ciničnim zavožencem, ki ga zanimajo le ženske in pijača. Ta z bolečino zaznamovana družina se bo morala za praznično mizo spoprijeti s smrtnostjo, norostjo, potlačenimi seksualnimi skrivnostmi in z duhovi, ki blodijo po hiši.

4 meseci, 3 tedni in 2 dneva (4 luni, 3 saptamani si 2 zile, 2007), Romunija

režija: Cristian Mungiu
scenarij: Cristian Mungiu
fotografija: Oleg Mutu
montaža: Dana Bunescu
igrajo: Anamaria Marinca, Laura Vasiliu, Vlad Ivanov, Alexandru Potocean, Ion Sapdaru, Teodor Corban, Tania Popa, Cerasela Iosifescu, Doru Ana, Eugenia Bosânceanu, Marioara Sterian
produkcija: Mobra Films, Saga Film
festivali, nagrade: Cannnes 2007: zlata palma za najboljšega režiserja, nagrada FIPRESCI; felix 2007: za najboljši film, za najboljšega režiserja; San Sebastián 2007: nagrada FIPRESCI za najboljši evropski film leta; Stockholm 2007: bronasti konj za najboljši evropski celovečerec; Palm Springs 2008: nagrada FIPRESCI; Sofija 2008: najboljši balkanski film leta
povprečna ocena občinstva: 4,5
povprečna ocena kritike: 5
distribucija: Cinemania group

Zadnja leta komunizma v Romuniji. Študentki Otilia in Găbiţa si delita sobo v študentskem naselju v Bukarešti. Găbiţa je noseča. Želi se zateči k splavu, toda oblast to prepoveduje. Otilia najame sobo v cenenem hotelu, kjer se bosta sestali z gospodom Bebejem, ki bo odpravil dekletove težave. 4 meseci, 3 tedni in 2 dneva je uvodni film v okviru projekta z naslovom Pripovedi iz zlate dobe, ki je subjektivni prikaz komunizma v Romuniji v obliki urbanih legend. Cilj projekta je torej ponazoritev obdobja, pri čemer pa komunizem ni predstavljen neposredno, temveč z različnimi zgodbami o težavah in tegobah, ki so ljudi spremljale na vsakem koraku.

To je Anglija (This is England, 2006), Velika Britanija

režija: Shane Meadows
scenarij: Shane Meadows
fotografija: Danny Cohen
glasba: Ludovico Einaudi
montaža: Chris Wyatt
igrajo: Thomas Turgoose, Stephen Graham, Rosamund Hanson, Andrew Shim, Vicky McClure, Joe Gilgun, Perry Benson, George Newton, Frank Harper, Kriss Dosanjh.
produkcija: Film4, EM Media, Big Arty Productions, Optimum Releasing, Screen Yorkshire, UK Film Council, Warp Films. festivali, nagrade: nagrada British Independent Film 2006: najboljši film, najobetavnejši novi igralec; London 2006: nagrada za največji britanski filmski talent; Newport 2006: najboljša režija; Rim 2006: posebna nagrada žirije; Toronto 2006; Berlin 2007; Seattle 2007; Karlovy Vary 2007
povprečna ocena občinstva: 5
povprečna ocena kritike: 4
distribucija: Cankarjev dom

Konec pouka leta 1983. Osamljeni 19-letnik Shaun odrašča v dolgočasnem mestu, njegov oče je padel med falklandsko vojno. Med počitnicami si nove vzornike in prijatelje poišče med lokalnimi obritoglavci; odkriva zabave, ljubezen, ozke hlače in čevlje martens. Ravno ko se njegovo novo življenje nekako ustali, se pojavi Combo, mladi skrajnež, ki se je vrnil iz zapora. Med rasističnimi napadi njegove bande Shaun izgubi nedolžnost.

Bob Dylan: 7 obrazov (I'm Not There, 2007), ZDA, Nemčija

režija: Todd Haynes
scenarij: Todd Haynes, Oren Moverman
fotografija: Edward Lachman
glasba: Bob Dylan, arhivska
montaža: Jay Rabinowitz
igrajo: Marcus Carl Franklin, Ben Whishaw, Heath Ledger, Christian Bale, Richard Gere, Cate Blanchett, Julianne Moore, Charlotte Gainsbourg
produkcija: Killer Films, John Wells Productions, John Goldwyn Productions, Endgame Entertainment, Film & Entertainment VIP Medienfonds 4 GmbH & Co. KG, Grey Water Park Productions, Rising Star, Wells Productions
festivali, nagrade: Benetke 2007: posebna nagrada žirije, nagrada CinemAvvenire za najboljši film, pokal volpi za najboljšo igralko; Toronto 2007; London 2007; Rio de Janeiro 2007; nagrada zlati globus 2008: najboljša igralka v stranski vlogi; nagrada Independent Spirit 2008: najboljša stranska igralka, nagrada Roberta Altmana za celotni umetniški vtis
povprečna ocena občinstva: 5
povprečna ocena kritike: 5
distribucija: Cinemania group

Biografski celovečerec Bob Dylan: 7 obrazov je nekonvencionalno popotovanje skozi različna življenjska obdobja legendarnega glasbenika Boba Dylana. Njegovo spreminjajočo se osebnost upodablja sedem igralcev, ki skupaj sestavljajo bogat in raznolik portret te sicer težko opredeljive ameriške ikone. Sedem organov, ki tvorijo pestro in razburljivo življenjsko zgodbo.

L kot ljubezen (2007), Slovenija

režija: Janja Glogovac
scenarij: Janja Glogovac, Jelena Vukotić
fotografija: Igor Luther
glasba: Sebastijan Duh
montaža: Adéla Spaljová
igrajo: Lucija Šerbedžija, Sebastian Cavazza, Uliks Fehmiu, Marko Glogovac, Srdjan Grahovac, Davor Janjić, Mikulás Kren, Matjaž Latin, Marko Mandič, Andrej Martinčevič, Ksenija Mišić, Labina Mitevska
produkcija: Fabula, Synchro film Avdio&Video, Sirena film, West End production, Avion film, Soundsquare, Adeo film. festivali, nagrade: Portorož 2007; Rotterdam 2008; EuroCine 27, Bruselj 2008; Artfilm 2008; Ghent 2008
povprečna ocena občinstva: 4
povprečna ocena kritike: 3,5
distribucija: Fivia

Gina je mlada obetavna filmska režiserka. S prijateljicama Majo in Valentino je našla zatočišče pred balkansko vojno v Pragi. Napočil je čas za njen filmski prvenec. Skupaj s prijatelji, zaposlenimi v nočnem klubu Aqua, kjer se zbirajo izseljenci iz nekdanje Jugoslavije, pripravljajo nov projekt. Vendar imajo veliko težavo: denar. Tomaž, ki je na skrivaj zaljubljen v Gino, poskuša dobiti denar za film od zavarovalnice z navidezno avtomobilsko nesrečo. A zgodi se nekaj nepričakovanega, kar povsem spremeni življenje mladih filmskih ustvarjalcev. Zaplet z mafijskim vohunom, babuško Busha, s podnajemnikom – transvestitom, Gininim bivšim fantom, sklerotično babico in mafijskim šefom ne prinese le veliko nepričakovanih dogodkov, ampak tudi čustvene težave treh deklet. Na koncu se snemanje filma spremeni v popolno katastrofo.

Stregel sem angleškemu kralju (Obsluhoval jsem anglického krále, 2006), Češka, Slovaška

režija: Jirí Menzel
scenarij: Jirí Menzel (po literarni predlogi Bohumila Hrabala)
fotografija: Jaromír Sofr
glasba: Ales Brezina
montaža: Jirí Brozek
igrajo: Ivan Barnev, Oldrich Kaiser, Julia Jentsch, Martin Huba, Marián Labuda, Milan Lasica, Josef Abrhám, Jirí Lábus, Jaromír Dulava, Pavel Nový
produkcija: Barrandov Studios, AQS, TV Nova, UPP
festivali, nagrade: Berlin 2007: nagrada FIPRESCI; češki levi 2007: najboljši film, najboljši režiser, najboljša fotografija; Sofija 2007; Istanbul 2007; Varšava 2007; Sydney 2007; Edinburg 2007
povprečna ocena občinstva: 5
povprečna ocena kritike: 4
distribucija: Cinemania group

Jan Díte je mlad, ambiciozen hotelski postrešček iz manjšega češkega mesta, ki pri svojem delu spozna vse sladkosti življenja na veliki nogi. To še podžge njegove ambicije in profesionalno pot uspešno nadaljuje v luksuznem hotelu blizu Prage, nato pa še v elegantnem novem hotelu v središču mesta. Potem se Jan zaljubi v Nemko Lízo in se nenadoma znajde na strani sovražnika. Po nemški okupaciji Češkoslovaške dokaže svoje arijsko poreklo in se z Lízo poroči. Šele zdaj njegova kariera zares dobi krila in kmalu pristane v enem od domov organizacije Lebensborn, kjer si Himmler prizadeva ustvariti čisto arijsko raso. Do uresničitve Janovih sanj o lastništvu hotela je le še korak, toda sreča je opoteča.

Umetnost negativnega mišljenja (Art of Negative Thinking/ Kunsten a tenke negativt, 2006), Norveška

režija: Bard Breien
scenarij: Bard Breien
fotografija: Gaute Gunnari
glasba: Stein Berge Svendsen
montaža: Zaklina Stojevska
igrajo: Fridtjov Saheim, Kjersti Holmen, Henrik Mestad, Marian Saastad Ottesen, Kari Simonsen, Kirsti Eline Torhaug, Per Schaaning.
produkcija: Maipo Film-og TV Produksjon
festivali, nagrade: Karlovy Vary 2007: kristalni globus za najboljšo režijo; Lubek 2007 (Nordic Days): nagrada za najboljši film; Torino 2007: nagrada za najboljši scenarij; Pariz 2007: nagrada kritike za najboljši film; Montreal 2007; Köbenhavn 2007; San Sebastian 2007
povprečna ocena občinstva: 5
povprečna ocena kritike: 5
distribucija: Demiurg

33-letni Geirr je po hudi avtomobilski nesreči obsojen na invalidski voziček. Neskončno se smili samemu sebi, postane obseden z orožjem, povsem nekomunikativen … Skratka, tako je (samo)zanemarjen, da njegovo dekle Ingvild ne ve več, kako bi mu pomagala. Zato na njun dom za 24 ur povabi samoterapevtsko skupino hendikepiranih moških in žensk. Soočen z Ingvildino grožnjo, da ga bo zapustila, Geirr pristane na skupinsko terapijo, vendar je edini, ki nikakor noče videti stvari v pozitivni luči. Še več, kmalu njegova negativna stališča prevzamejo tudi vsi drugi, pozitivno usmerjeni člani skupine. Geirr jih spontano prisili, da simbolno in dobesedno izkusijo dno pekla, ki ga kot hendikepirani živijo. Ko Geirra in njegove nove prijatelje, poražene in obupane zaradi lastne negativnosti, preseneti sončno jutro, spoznajo preprosto resnico: naj se človek počuti še tako ušivo, mu ne preostane drugega, kot da ostane dobre volje.

Temnomodroskorajčrno (Azuloscurocasinegro, 2006), Španija

režija: Daniel Sánchez Arévalo
scenarij: Daniel Sánchez Arévalo
fotografija: Juan Carlos Gómez
glasba: Pascal Gaigne
montaža: Nacho Ruiz Capillas
igrajo: Quim Gutiérrez, Marta Etura, Antonio de la Torre, Héctor Colomé, Raúl Arévalo, Eva Pallarés, Ana Wagener
produkcija: Canal+ Espana, Televisión Espanola (TVE), Tesela Producciones Cinematográficas
festivali, nagrade: Stockholm 2006: najboljši prvenec; Benetke 2006: nagrada Label Europa Cinemas, nagrada UAAR; Málaga 2006: posebna nagrada žirije, srebrna biznaga za najboljši scenarij; nagrada goya 2007: najboljši režiser debitant, najboljša mlada igralka, najboljši stranski igralec; Mons 2007: nagrada RTBF
povprečna ocena občinstva: 4,5
povprečna ocena kritike: 5
distribucija: Demiurg

Potem ko je očeta zadela kap, je bil Jorge prisiljen prevzeti njegovo delo. Tako je zadnjih nekaj let le skrbel za očeta in njegov posel, v prostem času pa je poskušal zaključiti s študijem. Zdaj mu je tega dovolj in rad bi odšel na svoje. Prek brata Antonia spozna privlačno dekle, sovrstnico Paulo, s katero se zaplete v nenavadno ljubezensko razmerje. In prav ona je tista, ki ga končno nauči spoznavati lastne želje, ne glede na to, kaj drugi pričakujejo od njega.

Oče naš (Padre nuestro, 2007), ZDA

režija: Christopher Zalla
scenarij: Christopher Zalla
fotografija: Igor Martinovic
glasba: Brian Cullman
montaža: Aaron Yanes
igrajo: Jesús Ochoa, Armando Hernández, Jorge Adrián Espíndola, Paola Mendoza, Sean Andrew, Leonardo Anzures, Luis Antonio Aponte, Jean Brassard, Barbara Danicka, Eugenio Derbez.
produkcija: Cinergy Pictures, Panamax Films, Two Lane Pictures
festivali, nagrade: Sundance 2007: velika nagrada žirije za najbolj dramski film; Bursa 2007: nagrada za najboljšega igralca; Miami 2007; Cannes 2007; Solun 2007
povprečna ocena občinstva: 4
povprečna ocena kritike: 5
distribucija: Demiurg

Na mehiški strani meje šestnajstletnemu Juanu uspe skočiti na tovornjak, ki prevaža ilegalne prebežnike v ZDA. Med potjo se spoprijatelji s Pedrom, ki je odločen v New Yorku poiskati svojega očeta Diega, bogatega lastnika restavracij. Nepismeni Pedro pokaže Juanu pismo, ki mu ga je izročila pokojna mati – edino popotnico do očeta, ki ga nikoli ni poznal. Ko tovornjak prispe na cilj in se Pedro prebudi iz spanca, o Juanu in očetovem pismu ni niti najmanjše sledi. Medtem ko Pedro izgubljeno tava po mestnih ulicah, se Juan s pismom prikaže pred Diegovimi vrati in vztrajno zatrjuje, da je njegov pozabljeni sin. Med pohlepnim Juanom in nezaupljivim Diegom se začne odvijati antagonističen odnos, ki v razmerah družbenega obrobja preraste v sovražen in neizprosen boj za preživetje. Vzporedno njuni zgodbi film sledi Pedrovemu brezupnemu iskanju izgubljenega očeta.

Veter se požvižga (2008), Slovenija

Režiser: Filip Robar Dorin
Nastopajo: Milica Kacin Wohinz, Branko Marušič, Egon Pelikan, Jože Pirjevec, Samo Pahor, Boris Pahor, Ana Marria Vinci, Claudia Cernigoj, Miran Košuta, Paolo Parovel, Claudio, Magris, Patricia Vascotto, Zora Tavčar, Drago Jančar, Nataša Nemec, Ciril Zlobec in Nevenka Troha
Pripoved: Matej Rus, Robert Prebil, Renato Horvat   
Fotografija: Primož Kastelic
Glasba: Iztok Mlakar, Tamara Obrovac, Lovio Morosin & ban
Montaža: Matjaž Jankovič, Boris Perc, Gorazd Todorovič   
Produkcija: Studio Vrtinec
Koproducent: TV Slovenija
Festivali: 2008 Festival slovenskega filma, Trieste film festival Cinema Excelsior, Dok.ma Maribor

Filmu bo sledil razgovor z režiserjem Filipom Robarjem Dorinom in zgodovinarjem dr. Brankom Marušičem, ki ga bo vodil Andrej Malnič, direktor Goriškega muzeja.

Brezplačne vstopnice so na voljo na blagajni Kulturnega doma Nova Gorica.

Avtor Filip Robar Dorin v celovečernem dokumentarnem filmu Veter se požvižga na njemu lasten način razkriva manipulativne prijeme italijanske politike ter mlačno in neodločno politiko večjega dela predstavnikov slovenske države. Film obravnava slovensko-italijanske odnose v zadnjem stoletju; razmere po razpadu Avstro-Ogrske po I. svetovni vojni, posledice italijanske zasedbe Julijske krajine, Istre in dela Dalmacije, nasilje fašistične politike nad slovenskim prebivalstvom ter italijanske vojne zločine na zasedenih ozemljih med II. svetovno vojno. Odlomki iz dnevnika italijanskega vojnega kurata don Brignolija in knjige Marise Madieri Zelenomodro pa osvetljujejo tudi drugačno, civilizirano, kulturno in človeško plat prisotnosti italijanskega življa na Slovenskem. Koncu II. svetovne vojne je sledilo novo nasilje, tokrat nasilje novih jugoslovanskih oblasti nad pripadniki italijanske manjšine. Kljub temu, da so se odnosi in razmere sčasoma stabilizirali, od pariške konference, londonskega in osimskega sporazuma do vstopa Italije in Slovenije v EU, pa nekateri italijanski politiki in, žal, tudi del zgodovinske stroke, deluje tako, da bi italijanska javnost ne zvedela za pravo preteklost, v kateri je italijanski fašizem izvajal raznarodovalno in genocidno politiko na zasedenih ozemljih. Film osvetljuje tudi prizadevanje za boljše sožitje pripadnikov manjšin na obeh straneh meje, ki je nekoč ločevala, danes pa naj bi zbliževala pripadnike obeh narodov in pospešila plodno sodelovanje v okviru evropske zveze.

Filip Robar Dorin je bil rojen leta 1940 v Boru, Srbija. Na Filozofski fakulteti v Ljubljani je študiral primerjalno književnost in filozofijo ter filmsko scenaristiko, režijo, kamero in montažo na Columbia Collegeu v Chicagu, kjer je leta 1969 tudi diplomiral. Na začetku osemdesetih je ustanovil neodvisno producentsko podjetje Filmske alternative (pozneje Filmal Pro). Kot filmski ustvarjalec je podpisal približno 30 kratkih in srednjemetražnih dokumentarnih in igranih filmov, je avtor 12 celovečernih filmskih in video portretov slovenskih pesnikov in pisateljev, glasbenikov in slikarjev ter dobitnik mnogih domačih in mednarodnih filmskih nagrad. Ob filmskem delu se posveča tudi pisanju in prevajanju.