Zveza kebab (2005), Nemčija

režija: Anno Saul
scenarij: Fatih Akin, Ruth Toma
igrajo: Adnan Maral, Denis Moschitto, Kida Ramadan, Numan Acar, Cem Akin, Adam Bousdoukos, Emrah Cokunlu, Sibil Kekilli
festivali, nagrade (izbor): Berlin 2005, najboljši film po izboru občinstva na 16. LIFFe

Ibo, mlad turški priseljenec v Hamburgu, je velik oboževalec Brucea Leeja in bi se rad zapisal v zgodovino kot režiser prvega nemškega kung-fu filma. Zaradi pomanjkanja izkušenj Ibo začne z malim: posname reklamni spot za prodajalno kebaba svojega strica Ahmeta. Ahmet spot sovraži, vsi drugi pa ga obožujejo. Prodajalna čez noč postane ena najbolj obleganih v Hamburgu, Iba pa slavijo kot novega Spielberga. Na vrhuncu slave Ibo izve, da je njegovo dekle pričakuje otroka. Ibo reagira napačno in se z dekletom na smrt spre, za nameček ga iz stanovanja vrže oče, ki ne prenaša misli na to, da sinovo dekle ni Turkinja.

25 stopinj pozimi (2004), Belgija / Francija / Rusija / Španija

režija: Stephane Vuillet
scenarij: Stéphane Malandrin, Pedro Romero, Stéphane Vuillet
glasba: Tristan Vuillet
igrajo: Jacques Gamblin, Carmen Maura, Ingeborga Dapkunaite, Raphaelle Molinie
festivali, nagrade (izbor): Berlin 2004 (nagrada bralcev Berliner Morgenpost), Malaga 2004

V belgijski prestolnici je morda koledarska zima, toda zunaj je vroče. Po mestni vpadnici z veliko hitrostjo drvi vozilo z logom turistične agencije. V avtu sedijo tri ženske in moški: Miguel, njegova pretirano radovedna sedemletna hči, dominantna mati in Sonja, mlado dekle iz Ukrajine, ki ji je uspelo ilegalno prestopiti mejo, da bi našla svojega moža, ki je pred časom izginil neznano kam. Miguel mora klientu izročiti pomembne dokumente, toda kako bo opravil posel, ko pa ima ob sebi nemogočo mater in dekle, ki pričakuje, da ji bodo vsi pomagali?
»Ko spoznavamo dramo, je po mojem mnenju vedno bolje najti voljo do smeha, nekakšen način, kako skriti bolečino, najti voljo, da se ne zatekamo k solzam, temveč ravno nasprotno, odločiti se za življenje, se opredeliti, da se mu bomo smejali, ali pa še bolje, nasmejali druge.« (Stéphane Vuillet)
»25 stopinj pozimi je čudovit film, pri katerem se neprestano bojimo, da bo ušel z vajeti, pa nikoli ne. Skupaj se znajdejo različni junaki vseh slojev, filmu pa uspe gledalcem prikazati ne samo, kako nečloveško se ravna s priseljenci v številnih državah, temveč tudi da smo pravzaprav vsi priseljenci od nekod.« (Chris Parry)