 |
 |
|
4. oktober 2013, ob 20.15
11. oktober 2013, ob 20.15 Silvan Furlan, ki je pomembno zaznamoval razvoj filmske kulture na Goriškem pa tudi v širšem slovenskem in mednarodnem prostoru, bi letos praznoval šestdeseti rojstni dan. Bil je eden od ustanoviteljev Filmskega gledališča v Novi Gorici; veliko je prispeval tudi k širjenju filmske vzgoje med mladimi v našem okolju. Letošnjo filmsko sezono začenjamo z dvema večeroma, posvečenima prav njemu. V petek, 4. oktobra, si bomo lahko ogledali njegov edini avtorski film, igrano- dokumentarni film Deklica s frnikulami, ki ga je Silvan posvetil svoji največji muzi Iti Rini – bila je prva (in tudi edina) slovenska filmska zvezda, ki je vzniknila na filmskem nebu, še preden smo Slovenci imeli svojo kinematografijo, je velikokrat poudaril. Kot direktor Slovenske kinoteke se je med drugim zavzemal za trajni nakup mednarodnih filmskih mojstrovin, ki tako postanejo dostopne za prihodnje generacije slovenskih filmofilov. Nastal je izbor 10 Silvanovih najljubših filmov, med katerimi je tudi film Pravilo igre (La règle du jeu) režiserja Jeana Renoirja. V petek, 11. oktobra, si bomo tako ogledali film, ki po mnenju mednarodnih filmskih kritikov in filmarjev še vedno velja za enega najboljših filmov vseh časov. Glavno vlogo v filmu odigra Nora Gregor, gledališka in filmska igralka (igrala je v več kot 28 filmih), rojena v Gorici leta 1901. Spoznali bomo še eno muzo, ki je del našega kulturnega prostora. Omenjena večera sta del programa Leto Silvana Furlana, ki nastaja pod okriljem Mestne občine Nova Gorica in v sodelovanju z Ustanovo Silvana Furlana ter številnimi partnerskimi organizacijami (Slovenska kinoteka, Hiša filma – Palazo del cinema, Kinoatelje, Kino Otok, Kulturni dom Nova Gorica, idr.), s katerimi želimo vzpodbujati filmsko ozaveščenost na Goriškem. »Zakaj se ne zavedamo, da smo s filmom bolj slišni in vidni? Ne zato, da bi komur koli vsiljevali svoj pogled in glas, ampak predvsem zato, da bi tudi s pogledom in z glasom utrjevali svojo nacionalno samozavest. Da bi s filmsko sliko ostali vidni in slišni tudi za prihodnje generacije ...« je v Ekranu leta 2005 med drugim zapisal Silvan Furlan. Mateja Zorn Silvan Furlan (1953-2005) Velja za eno osrednjih filmskih osebnosti v Jugoslaviji. Bil je direktor in ustanovitelj Slovenske kinoteke, filmski publicist, skrbnik zgodovine slovenskega in svetovnega filma, član mednarodnega združenja arhivov in kinotek, filmski avtor, scenarist in pobudnik številnih aktivnosti na področju kinematografije. Zaznamoval je pravzaprav vsa področja filmske umetnosti in kulture, saj je bil filmski pedagog, programski vodja, kritik, teoretik, urednik, scenarist, režiser in snovalec kulturne politike.
4. oktober 2013
režija: Silvan Furlan
zgodba Impresivna življenjska zgodba Ite Rine se tako – s prepletom dokumentarnih fotografij, filmskih prizorov in igranih elementov – zariše od njenega rojstva 7. julija 1907 v Divači pa vse do poroke z Miodragom Đorđevićem 19. aprila 1931 v Beogradu, ko na vrhuncu slave prestopi v pravoslavno vero in sprejme odločitev, da se posveti družinskemu življenju. V vmesnem času je leta 1927 od doma pobegnila v Berlin in dobila svoje umetniško ime. Kmalu zatem, leta 1929, jo je med zvezde zapisal češki nemi Erotikon. Furlan je sicer za njeno najboljšo, najbolj dovršeno vlogo izbral Obešenjakovo Tončko iz istoimenskega zvočnega filma iz leta 1930, v katerem se Ita Rina ves čas pojavlja v prvem planu; sicer pa oba – Erotikon in Obešenjakova Tončka – sodita med najvidnejša dela češkega filma tistega časa. V Deklici s frnikulami Ita Rina »nastopi« v treh podobah – upodobijo jo tri igralke v treh obdobjih: kot dekle, Divačanko Ido Kravanja, kot igralko in filmsko zvezdo Ito Rino ter kot Tamaro, ki se je umaknila iz evropskega filmskega spektakla.
komentar Za projekcijo filma se zahvaljujemo producentu Danijelu Hočevarju in njegovi produkcijski hiši Vertigo/Emotionfilm.
11. oktober 2013
režija: Jean Renoir
zgodba Napeta, tragikomična, zato nič manj poetična in svoj čas hudo kontroverzna kritika dekadentne evropske buržoazije na pragu druge svetovne vojne in lastnega razkroja. Tudi eden najbolj vplivnih filmov vseh časov, predvsem po zaslugi sijajne Renoirjeve režije, ki je na novo definirala pomen sočasnih dogajanj v istem kadru, razporejenih po globini polja. Glavno žensko vlogo prepričljivo odigra Nora Gregor, rojena v Gorici leta 1901.
Za projekcijo filma se zahvaljujemo Slovenski kinoteki in Kinoateljeju.
|
|
|
|
|
